Nečisto v sredi

48
2156
V času vprašljive aktivnosti zoper Vlado Republike Slovenije v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije dne 12. 2. 2013 opazili še dr. Spomenko Hribar med odhodom s posveta s predsednikom Državnega zbora. (Foto: SN)

Izprašujemo se o jedru globoke slovenske krize. Temeljna točka te krize je razkol. V tem narodu.

V nukleusu, jedru razkola pa biva okvara. Okvara intime o tem, kaj je prav. Okvara je stvar posameznika. Okvara onemogoča pošteno razpravo med Slovenci samimi. S tem se onemogoča resnico. In spremembo intime. Kar učinkovito onemogoča uveljavitev prava.

V predhodnem prispevku smo podali primer nečiste intime prava. In tega, kar je – nečisto prav. Tokrat se soočimo s tem, kar je – nečisto v sredi.

Nečisto v sredi

Kako to, da je izrazito »reformno« samo-deklarirana Državljanska lista Gregorja Viranta, in »sredinska stranka z močnimi liberalnimi elementi«, takoj po prejemu zelene luči s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije za preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank, vrgla reformno Vlado Republike Slovenije?

Kar se samo-deklariranja za »reformne« tiče, se je eno osebo zatožilo takole: »Krivda je v glavnem v napačni oceni predsednika stranke Gregorja Viranta, ki je takrat ocenil, da je bolj pomembno, da sledi načelom pravne države, za katere se je kasneje izkazalo, da to sploh niso načela pravne države, kot pa političnim interesom stranke, da reformira.« (cit. iz odgovora intervjuvanca Tomaža Štiha na vprašanje: »Po padcu vlade je stranka, katere član ste bili, dobesedno razpadla. Kdo je bil kriv?« – vir).

Kar se samo-uvrstitve za »liberalne« tiče, se je čivknilo tole: »! @GregorVirant1 @zzTurk A dajte no, g. Virant. Izgubili ste volitve, številnim zagabili liberalno opcijo, tukaj si pa kao bildate “imidž”.« (vir).

Kar pa se samo-uvrstitve DL za »sredinske« tiče, je z navedenim podan primer jedra globoke slovenske krize. In tega, kar je – nečisto v sredi.

Foto: Matej Družnik/Delo

Veliki pok 7. 1. 2013

Opravimo preizkus g. Štihove hipoteze: »Gregorja Viranta, ki je takrat ocenil, da je bolj pomembno, da sledi načelom pravne države, za katere se je kasneje izkazalo, da to sploh niso načela pravne države

Tik pred dnem 7. 1. 2013 je predsednik (še ne padle) Vlade Republike Slovenije dne 19. 12. 2012 podal napoved preiskave vprašljivih dejanj v slovenskih bankah. »Današnja odločitev US je branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank« (vir). Po letu dni »pregretih časov« (2012) zoper kakršnokoli reformo te vlade je namreč prišlo do zgodovinskega preobrata v Sloveniji v prid možnosti za preiskavo vprašljivih preteklih dejanj v bankah. Preobrat je nastopil v obliki dne 21. 12. 2012 v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 102, objavljene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-II-1/12-23 in U-II-2/12-22 z dne 17. 12. 2012, ki ni dovolila referendumov o Zakonu o slovenskem državnem holdingu in Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, proti kateri je glasovala sodnica dr. Etelka Korpič-Horvat.

Dne 7. 1. 2013 se je posebej močno udarilo s Komisije Republike Slovenije za preprečevanje korupcije z izven-zakonitim Zaključnim poročilom, številka  06259-1/2013/1 v delu, ki se nanaša na predsednika Vlade Republike Slovenije. 12. 1. 2013 je predsednik zakonodajne veje oblasti, to je Državnega zbora Republike Slovenije, dolgoletni profesor upravnega prava, pojasnil svoj del udara v izvršilno vejo oblasti: »Če v 10 dneh ne bo sprejet odstop predsednika vlade, DL ne bo več član koalicije Janeza Janše,« sicer si želijo sodelovati v koaliciji, vendar »ne pod tem predsednikom vlade« (vir). Čez več let je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo številka I Up 256/2014 z dne 18. 2. 2015 izven-zakoniti dokument v izpodbijanem delu odpravilo (64. člen ZUS-1), torej za nazaj, ex tunc, brez vrnitve zadeve v ponovni postopek. Ta sodba je pravnomočna.

Nadalje pa so v času vprašljive aktivnosti zoper Vlado Republike Slovenije v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije dne 12. 2. 2013 opazili še dr. Spomenko Hribar med odhodom s posveta s predsednikom Državnega zbora (vir). Slednja ni imela oblastnega pooblastila za to, kar je nekaj dni prej v ločenem kontekstu povedala, in sicer da je treba »takšnega človeka [predsednika Vlade Republike Slovenije] preprosto odstraniti s te funkcije.« Postala pa je poznana pred desetletji s silovito, a ne-kritično, promoviranim manipulativno pro-komunističnim tekstom Krivda in greh (predh. prispevek Ne-prava Antigona onemogoča pravo).

Nato so napovedano uresničili. Padla je Vlada Republike Slovenije.

48 KOMENTARJI

  1. Bali so se tudi, da bi vlada, ki so jo rušili, ugotovila pranje denarja v slovenskih bankah z vednostjo in taktirko leve politike.

  2. … “izkazalo, da to sploh niso načela pravne države”
    —-
    Kot razumem se Virant takrat tega ni zavedal. Ali pa se je zavedal, pa so ga strici oz. svak držali za vrat ?

    • Tisto rušenje vlade nima nič z načeli pravne države. To je čisto Virantovo izmišljeno opravičilo.

  3. Novinarji zakaj Spomenke Hribar ne vprašate, zakaj je govor Draga Jančarja, ki naj bi ga imel na spominski slovesnosti v Kočevskem rogu dala Milanu Kučanu,ki ga je lepo ukradel in prebral kot svojega. O tem v svoji knjigi piše pesnik Jože Snoj.

  4. Predsednik (še ne padle) Vlade Republike Slovenije Janez Janša je dne 19. 12. 2012 podal napoved preiskave vprašljivih dejanj v slovenskih bankah.

    Čemu Janša napove preiskave, kljub dejstvom:
    Dnevnik; 23. februarja; Za bančno luknjo zaradi nevračljivih kreditov za menedžerske prevzeme podjetij, so neposredno odgovorni člani uprav bank in člani NS bank, BS, in v primeru državnih bank tudi Vlada Republike Slovenije kot lastnik.

    Menedžer MERKURJA obsojeni Bine Kordež je še oktobra 2007 dejal: »Kreditov ne bomo vračali.« Vsi pristojni pa tiho? Če bi bila tista leta konjunktura, bi Kordež in podobni uspeli in tako pridobili lastnino, vendar bi kredit poplačalo kar »prevzeto-kupljeno« (?) podjetje. »Večina menedžerskih odkupov temelji na obremenjevanju prihajajočih denarnih tokov družbe. Z drugimi besedami; na dodatnem zadolževanju družbe. Menedžment namreč za nakupe ne tvega svojega denarja, ampak denar, ki bi ga družbe lahko porabile za naložbe ali razvoj.« Tako je že l. 2002 dejal Jože Lenič, direktor najpomembnejšega državnega sklada – Kapitalske družbe. Tako stališče je imel tedaj tudi predsednik RS Milan Kučan, ki je izjavil: »Nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.» Tudi tedanja ministrica za gospodarstvo, dr. Tea Petrin je imela veliko pomislekov. Tedaj je dejala: »Treba bo pregledati tudi predpise, ki veljajo za zavarovanje bančnih posojil z zastavo vrednostnih papirjev in tistih, ki se nanašajo na spremembe namembnosti danih posojil.« A šele leta 2008 je Janševa vlada le spremenila zakon o prevzemih, da onemogoči izčrpavanje ciljne gospodarske družbe in zastavo delnic prevzete družbe. G. Kadunc pa pravi:«Ne poznam ureditev zadosti držav EU, da bi ocenil, ali je res v večini držav prepovedano kreditiranje podjetij znotraj holdingov in zastava delnic. Vem pa, da takih omejitev v uspešnih državah ni, ker so nesmiselne.« Sam sem povsem nasprotnega mnenja in vedenja. Berem sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, o noveli zakona o prevzemih: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem. Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb.« Berem tudi dokument; PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), ki jasno pove: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«. EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe. Slovenska država ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Tako smo državljani po privatizaciji zopet ostali neenakopravni, kršena je bila ustava in naše ustavne lastninske pravice. Te se že 20 let kršijo tudi delojemalcem z neplačevanjem njihovih že zasluženih pokojninskih in drugih prispevkov. Kdo vse bi torej moral pravočasno zaustaviti kršenje ustavnih lastninskih pravic in enakopravnosti državljanov s tajkunizacijo Slovenije? Kdaj bodo odgovorni odgovarjali volivcem?

    • Predsednik dr. Gregor Virant je klovn?!
      DNEVNIK Pisma bralcev – četrtek, 09.02.2012
      Predsednik DZ Republike Slovenije dr. Gregor Virant je klovn, je ugotovil “večno in vedno kulturni” Tone Fornezzi – Tof, na prireditvi Slovenec leta, predvajano v najbolj gledanem nedeljskem terminu na RTV SLO – TV1.
      Milan Kučan, Zoran Janković in drugi gledalci so pa kar ploskali “kulturniku” Tofu!
      V Sloveniji ni bilo spremembe režima, bila je samo osamosvojitev!?
      Tako je bila zopet prikazana slovenska zgodovina na podelitvi naziva Slovenec leta v Litiji.
      Ali ni vse to kultura?
      Upam, da Slovenca leta ni prenašala Evrovizija?!
      Ali ni rezultat naše kulture še vedno omogočeno bogatenje, plenjenje podjetij, npr. nedavno prikazan primer Tosame, na račun delavcev, vseh državljanov, petnajst let kratenja lastninskih pravic delavcev, pravice do celotne plače, volilni protiustaven zakon, ko smo volilci samo lutke, neučinkovita pravna država z dvojnimi vatli, za revne in za bogate, in druge družbene v nebo vpijoče anomalije, za katere so nekateri očitno “pravi umetniki”, so pa kulturni!?
      Ti politično poslovni “kulturni umetniki” so celo meceni, saj radodarno in bogato mecenirajo in cenijo “našo pravo etablirano kulturo”!?
      Katero kulturo, umetnost, cenite gospodje, še pravic ljudstva očitno ne!
      Ali se stari enoumni režim zopet utrjuje? Zopet leva “prava slovenska Eureka”?!
      Kultura, ki jo težko najdeš v Evropi!
      Franc Mihič, Ribnica

    • Predsednik DZ RS dr. Gregor Virant je hladno amoralen in je problem?!
      Neustavljiva sla po oblasti, ali pijani od sle po oblasti, bi lahko bil skupni naslov številnih pisem bralcev, ki jih dopolni še kolumnist dr. Janez Markeš z naslovom »Virantov algoritem«, kjer pravi,Virant je hladno amoralen in je problem.
      Očitno pisce nič ne ovira, da je Gregor Virant hitro, a legitimno in legalno, novo izvoljeni predsednik DZ RS, parlamenta, to je najvišji predstavnik slovenske demokracije, kar gotovo ne kvari »slovenske bonitete«, ravno nasprotno!
      Potrebna je nova politika, je bil skoraj večinski poziv, tudi od »stricev in botrov naše večne enoumne politike«. »Rešitelji naroda« so hitro in bučno »ustvarili novo stranko«, Pozitivno Slovenijo. Staro nova pozitivna politika, samo »pozitivna« selekcija? Na vrh nove stranke postavijo učinkovitega menedžerja Zorana Jankoviča. Menedžerji so pri nas pač že dolgo znani kot skrajno učinkoviti, predvsem pa kot pošteni in pravični državljani, z velikim čutom za socialo?! To je njihovim »botrom« samoumevno! To smo jasno in glasno slišali tudi v Dražgošah! Ne hlapci, ne glede kateri, temveč menedžerji nas bodo vodili, je bil glasen apel?! »Naša politika in zgodovina je edino prava«, vse drugo je izdaja naroda!?
      Seveda vse to ni neustavljiva sla in pijanost od sle po oblasti!? Ne, to je volja ljudstva!? Ali res, smo res še v tistih »železnih« časih?
      Ko pa se samoiniciativno pojavi Državljanska lista Gregorja Viranta, brez levih in tudi desnih botrov, nastopi zmeda. To je lahko edino zarota, desna ali leva, se premleva.
      Alarm, nevarnost najvišje stopnje! Nekdo je vendar pričel misliti s svojo glavo, to je vendar abnormalno. Racionalno in učinkovito je vendar zgolj »enoumje«, to ja vendar pri »nas splošno znano, že več kot pol stoletja, ali celo še več!
      Na pomladni desnici alarmni zvonci le utihnejo, tam se streznijo in zberejo. Mogoče postanejo učinkoviti, uvedejo »pozitivno selekcijo« in enkrat zopet zmagajo?
      Na levici jih ne skrbi razvoj ali zastoj socialdemokracije. Ne, mogoča je le naša preverjena »pozitivna politika«, saj daje pozitivne rezultate že več kot pol stoletja! Vse »slabo« so zakuhali drugi, ali pa je to »drugorazredna postranska zadeva«.
      Mi hočemo oblast zaradi ljudstva!?
      »Neustavljiva sla po oblasti« v Sloveniji je torej samo predsednik parlamenta Gregor Virant in njegovi!? Ali je to trditi res moralno? Kdo pa je resen problem, mogoče »strici in botri«?
      Franc Mihič

      Objavljeno DELO-SP –PP-29-Prejeli smo, dne 14.01.2012

      • Gospod Mihič, enkrat sem vam že odgovoril, da zaupam v vašo dobronamernost in konstruktivnost. Z razmisleki v javnih pismih se zelo trudite in v problem razkola med Slovenci vlagate veliko dela. Menim, da izražate osredotočenost za pot naprej in vprašanje Kako naprej?

        Vendar stvarnost ne kaže, da je že na vrsti vprašanje kako naprej. Neugodno obdobje poglabljanja globoke slovenske krize – ni končano. Desetletja zatajevana resnica še ni ugotovljena. Okvarjena intima ni spremenjena. Razkol ni odpravljen. Uveljavitev pravne države ni dobljena.

        Vprašanje kako naprej pa je preuranjeno vprašanje.

        • g Stupica,
          tudi ga Tomc je pravkar potrdila tako stališče na soočenju kandidatov za predsednika, ki poteka na Nova24, kot je vaše.

          • Hvala lepa za informacijo. Bom poiskusil pojav ‘preuranjenega’ podrobneje pojasniti v prispevku.

  5. A brez “domnevnega posega” upokojenke Spomenke Hribar vlada Janeza Janše torej ne bi padla?!

      • Seveda, “pri nas je vedno vse v redu”, kot v pravljici o princu na belem konju in o hudobni čarovnici in velikem čarovniku?

      • Globoka država nemoteno deluje dalje, vse je še vedno enako, kakor je lani napisala Anita.

        Spomenka roj. Diklić, por. Hribar je v začetku leta 2013 v prostorih parlamenta obiskala Viranta, predsednika DZ, ki sesul drugo Janševo vlado.

        Ista Spomenka je po zmagi stranke SDS na volitvah leta 2018 znova aktivirala ‘Kurirčkovo pošto’. Tokrat pritiska na predsednika države Pahorja.
        Ne zato, ker ji je kot relativno čili upokojenki dolgčas, ampak zato, ker hoče spet ustaviti Janšo.

        http://www.delo.si/sobotna-priloga/da-ne-bo-smeh-nasih-otrok-in-otrok-nasih-otrok-bolj-grenak-60608.html

        Spomenka, pejt domu!

      • Prebrala sem pismo Spomenke Hribar, ki ga je napisala predsedniku Pahorju in je bilo objavljeno tudi v Sobotni prilogi Dela 16. junija.
        Neverjetno se mi zdi, kako ima gospa po tolikih letih, po vseh dodatno ugotovljenih dejstvih o naši polpretekli zgodovini, še vedno enako, nespremennjeno mnenje. Kot da je trdno zasidrana v “svojem prav” in jo ostali pač ne zanimajo.
        S takim odnosom do drugih, če ga posplošimo še na ostalo levico, ni čudno da smo tam kjer smo. Če kljub dokazom, raziskavam, zgodovinskim posvetom itd., še kar tičimo v letu 1945.
        Vse narobe pa pripisuje kar desnici, oz. kar vodji opozicijske stranke.
        Kako priročno !!
        Skratka, na glavo obrnjen svet.

        • Amelie,
          mislim, da je gospa zelo dobro poučena o novo odkritih dejstvih polpretekle zgodovine, kakor je o teh lahko poučen vsak slovenski državljan, ki ga tematika malo bolj zanima. Materiala za preučevanje je veliko.
          Gospa je v preteklosti posebej izpostavljala potrebo po spravi slovenskega naroda.

          Toda očitno ji ni najbolj pogodu sprava na način, ki nedolžnim žrtvam s priimkom in imenom vrača osebno dostojanstvo.

          Njej bi bila bržkone bolj povšeči ena taka posplošena “sprava” v smislu: “Ah, dajte, no, že enkrat mir, to se je zgodilo že zdavnaj, pokopljimo že vendar te kosti in nehajmo se ukvarjati s to temo.”

          Gospe bi verjetno zadoščalo, da bi država kosti neznanih žrtev revolucionarnega nasilja preprosto prekopala z mesta zločina na bolj ugleden kraj, ne da bi kdorkoli pri tem posebej izpostavljal, kdo so bili morilci, kakšen je bil njihov morilski motiv ter kdo so bili pomorjeni in zakaj so jih pobili. In bi počasi žrtve prepustila pozabi…

          Kaže, da gredo gospe na živce vsi, ki hočejo dejstva o povojnih pobojih razčistiti in zapisati v zgodovinske učbenike – da se ne bi revolucionarno nasilje in bratomorna vojna ponovila… zato toliko gneva proti stranki SDS.

          Menim, da je prav z željo po zamegljevanju dejstev gospa javno okrcala spravna prizadevanja predsednika Boruta Pahorja, ki se je nedavno, na uradnem sprejemu v prostorih predsednika države, opravičil edinima preživelima družine Hudnik, ker je za družino Hudnik trajalo vse do letošnjega leta, da sta jim bila tudi javno in uradno vrnjena čast in dostojanstvo. Znana so imena in priimki žrtev, znane okoliščine umorov… še vedno neznana imena zločincev…

          Pred leti je predsednik Pahor odkril spominsko obeležje Kseniji in Radu Hribar na gradu Strmol (ki sta bila prav tako umorjena zaradi istega motiva revolucionarnega nasilja) in imel ob tem priložnostni nagovor z naslovom »Obžalovanje, opravičilo, zaveza.«

          http://www.delo.si/novice/slovenija/pahor-sprejel-svojce-zrtev-revolucionarnega-nasilja-52803.html

        • Ne vem, nekaj časa nazaj sem tudi sama tako razmišljala. Sedaj pa ko to spremljam že dalj časa, v to pnisem več tako prepričana,
          Zdi se mi da to kar govorijo zares verjamejo, celo prepričani so da imajo prav.
          Pravzaprav je to stvar psihologije, pa mislim tudi verovanja.
          Gre za to, da imajo ljudje tako močne obrambne mehanizme (zgrajene najbrž v otroštvu), da imajo tako strukturo “samega sebe” in od nje ne odstpijo. Poleg tega je svoje prispevala še vzgoja. Torej gre za stanje iluzije, ki se kaže z drugimi besedami “na liniji” (kot je zelo dobro opisal Riki v komentarju na eni drugi temi).
          To “linijo” imajo tako ponotranjeno, da vse oz. vsi ki se z njo ne strinjamo, smo takoj sovražniki.
          Kako to stanje presečt ? Ko prevladuje iluzija ?

  6. Problem je v tem, da je velik del Slovencev hipnotiziran. Hipnotiziral jih je Tito, njihovo stanje pa so podaljševali Kučan in kompanija. Ti Slovenci določenih dejstev preprosto ne vidijo in ne slišijo. Če jim ponudiš dokaze, da je Tito odgovoren za milijon pobitih ljudi, ne da tega ne verjamejo, tega preprosto ne slišijo in ne vidijo. Če bi jih nekdo prebudil in seznanil z dejstvi, ki bi jih zdaj videli in slišali, bi bili takšni ljudje kot je Spomenka Hribar končno ugledani v resnični luči – kot kriminalci! Žal se celo mnogi na demokratični strani ne zavedajo neizpodbitnega dejstva, da nam skoraj osem desetletij vladajo popolnoma brezobzirni gangsterji.

      • .. “kot si jo zasluži”
        —-
        Po tej logiki smo si tudi povojne poboje zaslužili.
        Saj smo jih imeli.
        Sedaj pa imamo tudi tako oblast.

      • Mladi si zaslužijo, da nobenemu ne verjamejo več in zato ne čutijo odgovornosti za udeležbo na volitvah?
        Si to zaslužijo?

      • Drži. Če je ljudstvo hipnotizirano, si zasluži takšno oblast. Amelie, jaz in še kdo pa nismo hipnotizirani.

    • Hipnotiziran??? Mislim, da je boljši izraz “masovno pranje možganov”. Pa problem niso toliko ljudje kot smetana katoliške Cerkve na Slovenskem, ki se je šla pornografijo namesto boja za Resnico.

      • Pred časom sem na TV SLO gledal dokumentarec »Dekadenca«, avtorjev ekološko trajnostno osveščenih naravnanih intelektualcev. Film govori o moralnem propadanju razvitega sveta. Govori nam o pretiranem potrošništvu, predvsem o problemu osredotočanja ljudi brezmejnemu ugodju, ko človek, družina,družba, zanamci in narava izgubljajo pomen, važen naj bi bil samo moj »užitek«. Jasno je bil prikazan problem pornografije, kot enem pomembnem vzroku za propadanje družbe, predvsem družine. Avtorji oddaje so postavili vprašanje, kako naj, na primer dečki, ki jim je pornografija dostopna in jo gledajo, lahko potem razvijejo ljubezen, spoštljiv odnos do partnerke žene, celo matere. Vsekakor aktualna tema tudi za Slovenijo, kjer celo RKC razpečavala zaradi dobička pornografijo, a kljub temu s svojimi posli naredila največjo bančno luknjo! Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je iskren: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!«
        In so požrli.

  7. A zdaj je pa Spomenka omrežila Viranta in povzročila padec druge Janševe vlade?
    No ja, res ljudje veliko odpustimo in pozabimo, ampak … Zamera med Virantom in Janšo se je vlekla že od kar je Virant prišel ven s svojo listo (mogoče še od prej). Zadrega je bila rešena tako, da je bil Janša predsednik vlade, Virant pa parlamenta, ampak vseeno je zdelo da utegne med njima vsak čas počiti.
    Za razpad vlade pa jaz ne bi krivil ne Spomenke, Viranta, Erjavca, Klemenčiča, stricev in ostalih fantomov temveč prevelik ego takratnega predsednika vlade.

    • Se strinjam. Takrat JJ sploh ne bi smel postati predsednik vlade. On bi moral vladati iz ozadja. Ampak! Skušnjava je bila prevelika.

    • Kolikor se spomnim, je Virant uničil vlado zaradi nekakšnih nečednosti, ki so se izkazale za izmišljene. In ne zaradi nekakšnih prevelikih egih. Marsikdo ima velik ego morda tudi Satirr.

      Vsekakor mafije, ki upravlja s Slovenijo, ne moti ego kogarkoli. Njih zanima samo oblast in dotok denarja.

    • Popolnoma zgrešeno! Prva in tudi druga, enoletna vlada pod Janševim vodstvom je delovala odlično daleč najbolje od vseh mogočih in nemogočih vlad. Če se ne strinjate, poglejte ideološko nevtralna dejstva – statistiko. Vi pa trdite, da je Janšev ego vse pokvaril. Nelogično! Traparija!

      • Zakaj ste morali zapisati zadnje dve besedi? Namesto enostavne prošnje: “Prosim, pojasnite!”

        Tako ste prekinili dialog in pokazali, da vas ne zanima resnica, temveč izvajate nasilje nad drugače mislečimi.

        • Alfe, ti igraš le užaljenost in nič drugega. Iščeš izgovor za prekinitev dialoga.

          In vsako drugačno mnenje ali kritiko že imaš za nasilje nad drugače mislečimi.

          V Ameriki takim, kot si ti, pravijo snowflake – oziroma snežinka.

    • Slab izgovor. Virant je dobro vedel, kakšen karakter je Janša. Torej je vedel, da ga bo treba odstaviti.

      Če bi zahteval predčasne volitve bi še imel šanse za uspeh. Ker pa je šel v koalicijo s pokvarjeno Bratuškovo, je pa pristal tam, kjer je prav, da je.

  8. Butale

    Država-vlada, je 20.10.2017 izgubila tožbo proti občini Bistrica ob Sotli, ki je izvedla investicijo v cestno infrastrukturo za polovico manj denarja kot je to zahtevalo ministrstvo. Namesto za 600.000 so v občini investicijo uspešno končali za dobrih 300.000 eur.
    Država-vlada pa jim je očitala nepreglednost in zlorabe in je občino tožila. Vladna stran je namreč prek sodišča hotela dokazati nasprotno – korupcijo občini, a dokazi so bili neizprosni v obratni smeri: niti ene obtožbe vlada ni mogla dokazati.

  9. Hvala lepa za tole informacijo. Prosim, pojasnite, kaj menite o navedenem?

    Povzemam (vir – Mmcrtv, Druga jutranja kronika, 20. 10. 2017, od 13:42 dalje do 15:45):

    – Občina Bistrica ob Sotli je dobila tožbo, v kateri je država zahtevala vračilo skoraj 350.000 EUR namenjenih obnovi več cestnih odsekov na Svetem Križu. Država je občini očitala niz nepravilnosti v projektu, opravljenem že leta 2013, za katerega so pridobili tudi evropska sredstva. Na občini so ves čas zavračali očitke in zatrjevali, da so delali pošteno, strokovno in zakonito. To je zdaj potrdilo tudi sodišče. Namesto za 600.000 je občina dobila na javnem razpisu izvajalca za 350.000, za približno 5 in pol kilometra ceste. Ministrstvo je po prvi kontroli projekt potrdilo in plačalo, nato si je premislilo, našlo niz domnevnih nepravilnosti in zahtevalo vračilo denarja.

    – Župan Franjo Debelak: »[…] Občina Bistrica je delala dobro in prav. […] Občina Bistrica ob Sotli je pa za vse očitane prekrške podala dokaze, tako o dolžini ceste, tako o prometni dokumentaciji, tako o dodatni CBA analizi [op.: Cost and Benefit Analysis], in nenazadnje očitek, da je bila cena prenizka, smo zavrnili z argumenti.«

    • ZigaStupica: “Hvala lepa za tole informacijo. Prosim, pojasnite, kaj menite o navedenem?”
      =======================

      Vem samo toliko kot je bilo tukaj povedano. Torej lahko samo predvidevam, npr.:

      … da je država ponujala drugega izvajalca za višjo ceno
      in se pritožila z očitkom, da je bilo omenjeno delo z izvajalcem izbranim s strani občine npr.
      opravljeno nekvalitetno (ali javno naročilo v nasprotju s kakšnimi predpisi) in zato ceneje kot je to predvidevala država s svojim izvajalcem?
      Obstaja pa sodba, ki je nekje dostopna saj mora biti javna, bi bilo dobro videti.

      • Riki: »Vem samo toliko kot je bilo tukaj povedano. Torej lahko samo predvidevam […] Obstaja pa sodba, ki je nekje dostopna saj mora biti javna, bi bilo dobro videti.”

        Na vašo današnjo dilemo sem, namesto vas, podal zaprosilo gospodu Franju Debelaku, županu Občine Bistrica ob Sotli, za podrobnejše pojasnilo navedenega oziroma objavo sodbe, o kateri je govora.

        Gospod Franjo Debelak se mi je povratno zahvalil za vaše zanimanje. Ker sodba še ni pravnomočna, kaj več kot to, da so zmagali, še ne more komentirati, je pojasnil. Je pa sodba javna, zato mi jo je v priponki poslal.

        • No, vam je povedal več kot meni, tako da sedaj vemo že malo več:

          “Ta trenutek je vse kar lahko rečem, da sem vesel, da je zadeva končana. Zadnja tri leta res niso bila prijetna. Hvala in lep dan! Franjo”

      • Riki: »Butale.«

        Opravimo preizkus 2. in 3. besede sodbe. Prve tri besede so naslednje: »Republika Slovenija Okrožno […]« (glej glavo sodbe).

        Ad 1: Preizkus 3. besede – »Okrožno«:

        Sodba, je torej sodba »okrožnega« sodišča. Poleg tega pa smo iz radijske oddaje že izvedeli tudi: da gre za javno zadevo; da je tožnik javni subjekt – »država«; da je tožena stranka javni subjekt – »občina« (samoupravna lokalna skupnost); da je tožbeni zahtevek vezan na vračilo javnega denarja; da je bil javni denar nakazan občini v okviru javnega razpisa; namen javnega razpisa pa je bil vezan na obnovo javnih cest (»obnovo več cestnih odsekov na Svetem Križu«).

        Javna zadeva med javnimi subjekti, o javnem interesu. Zadeva, ki je potekala pred »okrožnim« sodiščem, pa pomeni, da je šlo za pravdni postopek, torej postopek civilnega (= zasebnega) prava. Tak postopek je v primeru zadevnih vsebin vprašljiv, saj ne gre za zadevo zasebnega prava, temveč za materijo, vsebino javnega prava. S tega vidika je v 2. odstavku 157. člena Ustave Republike Slovenije (upravni spor) posebej poudarjena potreba, ne le po varovanju človekovih pravic, temveč tudi ustavnih načel nasproti posamičnim aktom in dejanjem oblastnih organov katerekoli veje oblasti.

        Zato je o gornji vsebini, ki eksplicitno zadeva vprašanja javnega interesa, določba zakona, ki je »okrožnemu« sodišču omogočila stvarno pristojnost za vodenje civilne (= zasebne) pravde, vprašljiva. Tedaj mora sodišče postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem (smiselno po 156. členu Ustave Republike Slovenije). Takoj po prejemu tožbe.

        Ad 2: Preizkus 2. besede – »Slovenija«:

        Gre za zadevo tožeče stranke »države Slovenije« zoper »ob-mejno« samoupravno lokalno skupnost glede ceste na Svetem Križu, torej par sto metrov od »državne meje z Republiko Hrvaško«. V delu lahko vtoževana zadeva učinkuje na območja »ob-meji« in s tem na zadeva vprašanja spora o meji na kopnem, ki so vključena v aktualno odločbo arbitražnega sodišča, ustanovljenega na podlagi mednarodnega Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki je nedavno določilo mejo. Arbitražno sodišče pa je določilo prehodno obdobje, v katerem naj obe državi določita svojo mejo na kopnem (in morju) skladno z arbitražno odločbo uveljavita s skupnim sporazumom.

        Država – Slovenija se eksplicitno zavzema za spoštovanje te arbitražne odločbe. Zadeva, ki je potekala »eno-stransko« pred slovenskim sodiščem, pa ne upošteva zahteve po »dvo-stranski« implementaciji aktualne arbitražne odločbe.

        Upam, da je s tem kaj prispevano k vaši uvodni hipotezi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite