Pred dnevi je bil na Youtube objavljen posnetek obnove znanega napisa na Sabotinu. Kot Primorca me skoraj vsako leto, ko neka roka začuti potrebo po beljenju napisa na Sabotinu, zaboli, da Primorska – kot tista, ki je bila nemara od vseh slovenskih dežel že od davnine najbolj odprta v svet, najbolj svetovljanska, najbolj zahodna, najbolj liberalna – čuti potrebo po nostalgiji s časi in osebo, ki jih ni več in ki so prinesli toliko gorja.
Letos je neka iznajdljiva roka dala zadevi novo dimenzijo političnega. A vrli zaščitniki starega napisa so takoj vrnili v prvotno stanje hrib, ki je pred sto leti, v prvi svetovni vojni bil akter tako strašnega dogajanja. Ali si vsaj zato ob stoletnici prve svetovne vojne ne bi zaslužil kakega inteligentnejšega, plemenitejšega napisa?
Komu je napis (ki je morda celo črna gradnja) sploh namenjen?
Ko so ga (menda leta 1978) postavili, je bil najbrž usmerjen proti Italiji, najbrž interpretiran kot neka posebna oblika patriotizma, provokacije s strani tedanjega jugoslovanskega režima. A napis ni bil zares patriotski. Če bi hotel biti takšen, bi se moral glasiti kako drugače; bil je ideološko izzivalen. A kolikor se spomnim, je nekdo na italijanski strani v odgovor postavil ponoči svetlečo italijansko trobojnico.
Tako se morda tudi danes nekateri pretvarjajo, da je to napis patriotizma. A če bi že šlo za nacionalistično provokacijo, ali ne bi bilo bolje spremeniti tretje in četrte črke in zapisati TIGR, kot je to bilo že nekoč storjeno? Ali napisati SLO, kot je bilo to prav tako pred leti že poskus? V resnici moramo v to lice Sabotina gledati predvsem s slovenske strani. Pogled “Našega Tita” je – kot novodobni veliki brat – usmerjen v Slovenijo; “Naš Tito”je očitno njihovo sporočilo Slovencem.
Toda kakšna je vsebina tega sporočila?
Kot je moč razbrati iz medijskih poročil, napis na Sabotinu obnavljajo ljudje, ki Tita identificirajo s časi zagotovljenih služb in razmeroma visokega javnega standarda ter seveda tudi s priključitvijo Primorske Sloveniji/Jugoslaviji.
Toda, ali niso nekateri v Italiji in Nemčiji na podoben način Mussoliniju in Hitlerju pripisovali dobrih dejanj, npr. odprave revščine, dobre socialne in zaposlovalne politike itd.? In bili s strani pravih demokratov takoj opomnjeni, da je takšno iskanje domnevnih ali dejanskih dosežkov (najverjetneje doseženih na plečih tistih, ki sta jih ta režima zasužnjila) nespodobno, docela neprimerno – ne glede na sodobno politično opredelitev.
In, ali nismo brali utemeljenih zgodovinskih razprav, da bi demokratična Jugoslavija po 2. svetovni vojni pri pogajanjih o meji lahko bila uspešnejša kot komunist Tito? Toda, kakor že rečeno, ne zdi se, da so postavljalci in obnovitelji napisa želeli sporočiti: tu je Slovenija. Ne, želeli so sporočiti: tu je Titova dežela.
Desetletja so skrajneži na drugi strani meje kazali na fanatični napis na Sabotinu in z njim utemeljevali svoj strah pred “slovansko komunistično nevarnostjo”. Potem ko se je napis začelo obnavljati v demokratičnih časih, se bodo morda čez mejo začeli s pomisleki ozirati tudi demokrati.
Ideje za svetovljansko Primorsko
Kot Primorec se sprašujem, kako to, da je celo na svetovljanskem Primorskem zmanjkalo idej, kako naprej; kako to, da za našo prihodnost nimamo boljšega navdiha od Titove (dvomljive, pa tudi krvave) dediščine? Kako je mogoče, da nekatere Tito navdihuje bolj kot kakšni pravi primorski junaki in velikani, ki so bili tudi demokrati: bazoviške žrtve, tigrovci, Stanko Vuk, čedermaci, Janko Premrl – Vojko, Stanko Premrl, Srečko Kosovel, Alojz Gradnik, Simon Gregorčič, Boris Pahor, Lojze Spacal, Zoran Mušič?
Zato je ohranjanje napisa TITO na Sabotinu sramota za Primorsko in celotno Slovenijo. Primorci sami bi morali imeti dovolj razuma in poguma, da ga odstranijo. Ob obletnici prve svetovne vojne bi zbudili zasluženo mednarodno pozornost, da preživeli totalitarni napis nadomestijo bodisi z mladimi drevesi ali s čim drugim, denimo z resnično evropskim sporočilom: MIR/PACE/FRIEDEN. In da bi napis alegorično preletavalo primorsko Pipistrelovo letalo, kot simbolni artefakt miselnosti in odraz navdiha prihodnosti, ki nas edina lahko popeljeta iz sedanjih socialnih, ekonomskih in razvojnih težav.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
