Nesmisli Alenke Bratušek

Avtor: Tomaž Štih. Razmišljujoč človek preprosto mora biti navdušen nad Alenko Bratušek! Toliko nesmislov, kot jih je uspela nekaznovano prodati novinarjem v preteklih tednih, Janez Janša ni uspel prodati v celotni četrtini mandata. Zdi se, da že uresničuje točko svojega programa o bolj pozitivnem poročanju medijev. Z izjemo tistih 10%, ki predstavljajo Theresienstadt medijskega pluralizma pri nas.

Na dolgi rok vsi vodilni politiki lažejo. Le redki pa so takšni mojstri, da se zlažejo v mandatarskem nagovoru in obljube pozabijo še pred sestavo vlade. Alenka Bratušek je zagotovila: ”Kot svojo zavezo in apel koalicijskim partnerjem napovedujem prizadevanja za vlado, v kateri bi bilo več strokovnjakov kot politikov. Če mi boste z izvolitvijo omogočili predlagati novo vlado, bom storila vse kar je v moji moči, da bo ministrska ekipa strokovna in kompetentna.”

V njeni moči je bilo, da pet ministrstev dobi PS, po tri DL in SD in dva DESUS. To je skupaj 13. Če želi izpolniti obljubo in ministrska mesta prevladujoče popolniti s kompetentnimi strokovnjaki jih torej potrebuje 27. Pustimo se presenetiti. Nenazadnje je razparala Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter slednjo prišila k notranjim zadevam tako, da je prilagojeno ambiciji enega človeka. In ukrojila Ministrstvo za kulturo, ki naj dodatno utrdi v srednjem veku pridobljeno pravico dvornih norcev do višjega družbenega statusa (od plebejcev).

Zapletlo se je le pri Ministrstvu za finance. En za drugim so ponudbe zavrnili vsi verodostojni kandidati. Veš tisto, ko izbiraš skupino za košarko in na koncu ostanejo nerodni pritlikavci, ki jih nihče noče. No, na koncu sta ostala Aljoša Tomaž in Tomaž Kuntarič. Kako se je to zgodilo? Vrgli smo koalicijo, ki je bila programsko na pravi poti. Za krmilo so prišli teoretični socialisti, ki so svoje ekonomsko znanje pridobili na FDV, izkušnje pa črpajo iz pripovedk komisarjev Mladine in Dnevnika o koleri v zasebni šoli v Mongoliji in privatiziranem kisiku v Ugandi. Ker so vmes postali še bolj nori, kot so bili pred štirimi leti je edina rešitev čisto enako nor finančni minister. In ker mora biti ta verodostojna oseba, enačba ni več rešljiva.

Najbolje bi bilo prositi trojko, da nam ga kar oni postavijo. Da pozneje ne bo nepotrebnih zapletov (in stroškov) z njegovo menjavo.

Kakorkoli že – zdi se, da bomo dobili še eno tistih oportunih koalicij, ki niso imele pojma kaj bi. Če uspe Alenki Bratušek zadovoljiti nenadne energetske ambicije Državljanske liste, bi se lahko svet te stranke odločil za vstop v vlado, katere program bo skupek medsebojno nasprotujočih si floskul. Npr.:

– konec politike varčevanja in nižanje mase plač v javnem sektorju za 5%,

– spodbujanje gospodarstva in višanje DDV ter

– stabilizacija javnih financ in odpravljanje krivic ZUJF-a.

Dobra novica za vse je, da bo ta vlada zadnja svoje vrste. V tem desetletju. Slovenija bo jeseni prisiljena do skrajnosti zaostriti stabilizacijo javnih financ (austerity). Za tiste bolj temperamentne je dobra novica nedvomno tudi, da bodo brutalni rezi v t.i. “pridobljene pravice” elite na oblasti tako globoko diskreditirali pri njihovih volivcih, da bo dejansko prišlo do temeljitega prečiščenja političnega prostora. Brez protestov, prek glasovalnih skrinjic, na prihodnjih volitvah. Verniki v samopreskrbo boste dosegli, da bodo mnoga gospodinjstva vrtnarila kar na svojih balkonih. Situirani boste veseli novice, da bo kot posledica ekonomskega samomorilstva tokrat res prišlo do razprodaje Slovenije in da bo vse na voljo za pol sedanje cene. Verniki v socializem pa se lahko veselite soočenju z realnostjo, ki bo tolikšen šok, da boste vendarle lahko svoje zablode pustili za sabo. In ne boste več tako neizmerno trpeli ob ukrepih, ki niso skregani z zdravo pametjo, zmotno misleč, da imate odgovore na izzive tega stoletja.

Slovenija, na nek način in za vse, končno stopa na pot ozdravitve.

Naša “Geena Davis” je v mandatarskem nagovoru izrazila željo, da je ne bi presojali po dolžini njenega krila ampak po daljnosežnosti njenih rešitev. Ko bodo njene rešitve in njihova daljnosežnost preizkušene si bo do konca življenja najbrž želela, da bi bilo ravno obratno.

Vir: Libertarec