Ne rak, ampak mikrobi ogrožajo človeštvo

0

Med ljudmi velja rakova bolezen za najhujšo in najbolj nevarno. Melanom, sarkom, rak danke in debelega črevesja, pljučni rak, rak dojke in maternice in levkemija so pri nas najpogostejše oblike te zahrbtne bolezni današnje civilizacije. Pa rakova bolezen še zdaleč ni tako grozeča, kot se zdi večini ljudem. Razen nekaj izredno invazivnih oblik raka, ko človek umre v nekaj mesecih, prognoza ni tako slaba. S sodobnim načinom zdravljenja je rak celo ozdravljiv, v hujših primerih pa postane preživetje ogroženo šele v obdobju od petih let naprej od ugotovljene diagnoze malignega karcinoma.

Problem svetovnega zdravstva je SEPSA! Ta najbolj ogroža zdravje ljudi, na kar strokovnjaki že nekaj časa vztrajno opozarjajo. Gre torej za mnogo bolj kompleksen in zaskrbljujoč problem, kot pa je rakava bolezen. Rezistenca (odpornost) bakterij na domala že vse znane vrste antibiotikov, lahko človeštvo pahne na področju zdravstva za okoli sto let nazaj. Najnovejši tovrstni preplah je na svetovni ravni sprožila smrt bolnika v belgijskem Bruslju, ki je umrl zaradi nove superbakterije NDM – 1, s katero se je okužil v pakistanski bolnišnici, kjer se je zdravil po prometni nesreči. Nova bakterija je običajno v črevesju in je odporna na vse najmočnejše antibiotike, kot sta carbapenems in colistin. Bolezen se je pojavila že v ZDA, Kanadi, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji. Prenašajo jo bolniki, ki so se okužili v pakistanskih in indijskih bolnišnicah. Superodpornost omenjeni bakteriji daje gen za encim New Delhi metalo-beta-laktamaza (NDM-1).

Tako postaja problem akutnih bolnišničnih okužb vseh vrst, kjer izstopata MRSA in sedaj še NDM-1, zelo pereč za sleherni nacionalni zdravstveni sistem, tudi za slovenski. Učinkovita zaščita pred temi okužbami je stroga higiena, razkuževanje in osamitev bolnika, kar pa na urgentno-reanimacijskih oddelkih, zaradi pomanjkanja prostora, ni lahko doseči. Po naših bolnicah ljudje večinoma še ne umirajo zaradi okužbe s tema bakterijama, ampak zaradi sepse, splošne zastrupitve telesa, ki nastane včasih tudi zaradi zdravniških napak. Gre za pomembno sistemsko napako pomanjkljivega pravočasnega odkrivanja in prepoznavanja resnične bolezni. Zaradi tega v večini primerov pacientov organizem izgubi veliko dragocenega časa v borbi s še ne diagnosticirano sepso, ki ga pozneje v procesu multi-organske odpovedi tudi usmrti, saj po zamujenem času ni mogoče ozdraviti bolnika z nobenimi zdravili več!  Tu je potrebno opozoriti na različne uroinfekte, perforacije želodca in črevesja, ki jih pacienti lahko prinesejo v bolnišnico že s seboj(neprepoznavanje bolezni na primarni zdravstveni ravni), ali pa vsa ta bolezenska stanja pridobijo v bolnišnici, kot posledica postoperativnih zapletov itd.

Tu, pri ugotavljanju in učinkovitem odpravljanju zdravniških napak, pred vsem pa z razvijanjem sistema notranje kakovosti in kliničnih poti v sleherni slovenski bolnišnici, bi lahko zdravstvena blagajna in Ministrstvo za zdravje z ministrom Dorjanom Marušičem na čelu prihranila stotine milijonov evrov. Z manj vladne arogance in brez nerazumnih ukrepov ministrstva za zdravje, bi lahko s plodnim dialogom rešili večino problemov v zadovoljstvo vseh: zdravnikov, vlade in bolnikov!