Okvarjeno intimno jedro, nukleus, slovenske družbene patologije desetletja onemogoča kakršnokoli pošteno razpravo med Slovenci samimi. S tem se učinkovito onemogoča resnico in ovira uveljavitev prava.
Med neusahljivimi viri tega jedra sta desetletja ne-kritično javno promovirana teksta: tekst Krivda in greh, objavljen v Kocbekovem zborniku 1987 (1984) in odgovori intervjuvanega Edvarda Kocbeka v knjigi Edvard Kocbek – pričevalec našega časa (1975). Ob tem se dr. Spomenko Hribar poimenuje še z Antigono.
Okvara
V tekstu Krivda in kazen je navedeno, da se proučuje problem človekove usodne nedolžnosti, tj. zgodovinske krivde. Navaja se problem [komunističnega] revolucionarnega prevrednotenja vrednot o likvidaciji posameznikov, kakršna naj bi bila pred tem prevrednotenjem nekaj nezamisljivega. Osredinja se tudi na besede Edvarda Kocbeka v knjigi Edvard Kocbek – pričevalec našega časa.
V tej zvezi je dr. Hribar obravnavala čas maja in junija 1945 in »poboj domobrancev, ki […] so bili odpeljani na Rog in tam pobiti […] Pobiti ljudi brez sodbe, kakor klavno živino, […] je zločin nad narodom. […] S samim tem dejanjem, s pobojem domobrancev, je bila na novo, z grozo fizičnega uničenja dela naroda, dosežena z-edinitev. […] Takšno grozovitost je [po besedah Antigone] treba pozabiti.«
Silovita, a ne-kritična, promocija teksta sproža svoj patogeni nukleus v družbo, saj se izreka izven-sodno obsodbo in na izven-sodni način dokazuje krivdo neidentificiranim prizadetim osebam. Piščina zahteva, da je »takšno grozovitost treba pozabiti«, je vešče pisan izven-sodni udar v neodtujljivo človekovo pravico do rehabilitacije prizadetih oseb. Gre za okoliščine, v katerih prizadete osebe sploh (še vedno) niso veljavno-sodno identificirane. Tudi druge okoliščine, v katerih so bile osebe prizadete, niso ugotovljene. Nadalje je, ob govoru o »pobitih ljudeh brez sodbe«, izrečena izven-sodna kazenska obsodba prizadetih oseb s pro-komunistično obsodilno identifikacijo – »domobranci«, kar je pretanjeno spisana obsodba.
Prava
Tu je patogeno intimno jedro teksta. S pro-komunistično izven-sodno obsodilno identifikacijo je prizadetim osebam, ki sploh še niso niti veljavno identificirane, odvzeta starodavna varovana človekova pravica o dokaznem bremenu tistega, ki zatrjuje (po latinskem reku Ei incumbit probatio qui dicit, non qui negat). Slednje je sestavni del njihove varovane pravice do domneve nedolžnosti. Nedolžnosti.
Z ne-kritično promocijo teksta se še danes vzdržuje okvarjeno intimno jedro. To onemogoča razpravo med Slovenci samimi. Kar učinkovito onemogoča resnico in ovira uveljavitev prava.
Ne-pravo pa se poimenuje še z Antigono. Ne-prava, ki onemogoča pravo.
»Antigona, pobožna sestra Polinejkova, ki ni pozabila svoje obljube umirajočemu bratu.«
