Ne poznam tajkuna, ki ni bil komunist

6
788
Vir: Twitter
Vir: Twitter

Lenin, Stalin in Tito so nas učili o enakih želodcih in s Hitlerjem gojili kulturo smrti.

Že realsocializem – predhodnik komunizma, katerega v popolnosti še dejansko ni bilo, nas je v začetku »zlate svobode« že pripravljal za brezrazredno družbo. V tem smislu so nas vzgajali že nemški in nato še bolj učitelji v »zlati svobodi«, ko smo v šoli peli tudi  pesmico s tem naslovom. In vsak šolar si je ob takšni vzgoji bodočnost predstavljal po svoje: »Kako da bomo vsi v komunizmu veseli in bo luštno, saj bo vse zastonj«! Prav to razmišljanje , je še najbolj ustrezalo razlagi učiteljev, da bomo v komunizmu lahko živeli brez denarnic! Po četrtem razredu, pa  sem »moral« v nižjo gimnazijo Ormož! Zaskrbljeni starši, ki so me doma ravno obratno vzgajali kot v šoli, so namreč rekli, da »… kmalu kmeta več ne bo, tisto kar boš imel v glavi, ti nihče ne bo mogel vzeti!« Zaradi oddaljenosti in nobenih prometnih možnosti sem moral v internat nižje gimnazije v Ormožu. Kot kulaški sin nisem imel štipendije, kot jo je imela večina viničarskih ali kako drugače prepoznanih proletarskih sošolcev. Dijaški dom je bil v bivšem sodišču. Fantje smo imeli umivalnico v eni zaporni celici, deklice pa v drugi. Za novo leto 1949 pa smo dobili radio »Kosmaj – prvi  jugoslovanski proizvod«, čeravno je bil le sestavljen v RR Niš. Nato smo skupaj novim radiom in vzgojitelji imeli večerne vzgojne ure!

In kar so nam učitelji in vzgojitelji vcepljali v glave, smo kot še otroci oziroma takrat že Titovi pionirji naivno verjeli – in nekateri tudi že v praksi preskušali privilegije. S sosedovim Ivekom, s katerim sva pajdašila že od prvega razreda nemške šole pri Sv. Bolfenku na Kogu, sva pejdašila tudi v Ormožu. Ko je bilo še lepo in toplo vreme, sva se ob sobotah po pouku peš napotila domov. Starši so namreč tako naročili, da se je v nedeljo šlo k rani sv. maši in nato še, (če je bil krompir zelen) za časa pozne maše, še na koloradskega hrošča. Ko pa je bilo slabo vreme in že hladno, pa sva se z Ivekom po pouku napotila na železniško postajo in se do Središča ob Dravi peljala z vlakom. Pešačenje se je tako skrajšalo za polovico – samo na uro in pol hoda. Pa je naneslo, da v soboto nisva imela denarja za vlak. Kot sumljiva pa je naju sprevodnik vzel na oko že pri vstopu na vlak, saj je nato  v vlaku kmalu proti nama ostro nastopil z besedami, » … ali vas tako učijo v šoli«, je začel! Ivek mu je odvrnil, da nimava niti ficka v žepu in še dodal, da nas v šoli učijo, da v komunizmu mora biti vse zastonj«! S slednjim pojasnilom Iveka pa sta se najini že naviti ušesi sprostili in sprevodnikov mrki obraz se je spremenil v prijaznega. Tako rekoč prijateljsko nama je nato še dovolil, da sva  lahko sedla.

Bančne kraje in druge podlosti restavriranega komunizma, ki traja že več kot 25 let, so se začele, ko so post komunisti v tretjem poskusu vrgli demokratično Peterletovo vlado  – (ko še ni utegnil narediti lustracije). Tako se je začel  restavrirati komunizem v do tedaj še nevideni varianti – kot »kapitalistični komunizem«. Za to novo varianto komunizma so stekle akcije po že videni komunistični tehnologiji oziroma ideologiji. V »njihova« sodišča in tožilstva so bile vložene ovadbe in druge ideološke obtožbe, zoper najbolj nevarnega Janeza Janše: zaslužkarstvo pri prodaji orožja, poskus prevrta njihove oblasti (Depala vas), konstrukt »patrija«, organizacija vstajnikov z granitnimi kockami, izbor novih obrazov za novo rokohitrsko stranko, itd. …!  V svetu pa ni primera, kjer komunisti ne bi uničili gospodarstva in ne bi jedli kruha iz kapitalistične pšenice ter vladali s palico. Da pa zna nasprotna stran (pomladniki) v demokraciji bolje vladati in bolj umno gospodariti kot komunisti, pa imamo dokaz obdobja 2004-2008. Takrat smo Slovenci prvič in zadnjič imeli pozitivno bilanco državne blagajne, najeli najmanj kreditov in povečali nataliteto!

In resnična prispodoba najavljenega sladkega življenja v komunizmu, se  danes za »nekatere« tudi uresničuje. Kako pa bi temu drugače rekli za naš  »kapitalistični komunizem«, ko si nekateri »naši« v bankah lahko kar sami jemljejo denar in ga nato premeščajo – skrivajo po svetu! »Ne poznam tajkuna, ki ni bil komunist«!

6 KOMENTARJI

  1. Bančna luknja v državnih bankah je nastala v času prve Janševe vlade, ki je podeljevala kredite za menedžerske prevzeme, mariborske cerkvene tajkune in financirala razne lizinške operacije. Politično odgovornost za bančno luknjo je razmeroma lahko poiskati. Kot sem na tem mestu pisal že lani, je politična odgovornost na regulatorjih trga in vladi iz tistega obdobja. Glede prvega vemo, kdo sta bila guvernerja Banke Slovenije, kdo so bili viceguvernerji in kdo so bili člani sveta BS. Zadeva je zelo preprosta.
    Tudi glede druge strani je zadeva preprosta: na oblasti je bila desna koalicija. In vlada je soodgovorna za to, kar se je zgodilo v bankah, iz dveh razlogov. Po eni strani je soregulator finančnega sistema in mora v sodelovanju z BS sprejeti sistemsko zakonodajo, ki zagotavlja stabilnost bančnega sistema. Je tedanja vlada to naredila? Ne, grdo je zamočila. Po drugi strani pa je vlada odgovorna, ker zastopa državo kot lastnika polovice bančnega sistema. Država ima namreč kot lastnik svoje nadzornike v nadzornih svetih bank. In naloga nadzornikov je, da nadzirajo poslovanje uprav. Za to odgovarjajo s svojim premoženjem. Tedanja vlada je vključno z letom 2005 popolnoma prevetrila nadzorne svete treh največjih bank v državni lasti in tja nastavila svoje preizkušene strankarske kadre, v Abanki pa je zamenjala tudi upravo. Kam je denimo gledal strankarski kader Igor Marinšek (SDS), predsednik nadzornega sveta NLB, in kam je gledal Peter Ješovnik, podpredsednik nadzornega sveta NLB? Kam so gledali nadzorniki iz vrst SDS in NSI v nadzornih svetih NKBM in Abanke?.«
    Tako meni dr. Jože P. Damjan

    • Nadzorni svet NLB vodil Igor Marinšek, SDS!
      16. redna seja Nadzornega sveta NLB
      7. september 2007
      Nadzorni svet NLB vodi Igor Marinšek
      Danes so se na 16. redni seji sestali nadzorniki NLB. Glede na to, da je skupščina delničarjev NLB d.d. v enajstčlanski nadzorni svet (NS) imenovala štiri nove člane, je NS najprej imenoval novega predsednika, in sicer bo to funkcijo opravljal Igor Marinšek. Nadzorni svet tako deluje v naslednji sestavi: Igor Marinšek, predsednik, mag. Peter Ješovnik, namestnik, člani: mag. Katja Božič, mag. Iztok Bricl, Riet Docx, Francois Louise Florquin, Anne Fossemalle, John Arthur Hollows, Marko Rus, dr. Matic Tasič in Jan Vanhevel.
      Nadzorni svet je tudi dopolnil sestavo odborov, ki redno delujejo v okviru NS NLB, in sicer: Odbor za razvoj, Odbor za revizijo, Odbor za nagrajevanje in Odbor za tveganja.
      V nadaljevanju je nadzorni svet obravnaval redno poročilo o poslovanju NLB v prvih sedmih mesecih letošnjega leta in jih ocenil kot zelo uspešne. Poleg tega se je NS NLB seznanil tudi s poslovanjem in rezultati vseh 16 bank, 11 lizing podjetij, 11 podjetij za trade finance, petih zavarovalnic in ostalih članic NLB Skupine. Ugotovili so, da članice poslujejo skladno z načrti, tako da je NLB Skupina v letošnjem letu povečala obseg poslovanja že za 18 odstotkov na 17 mrd evrov in realizirala 150 mio evrov dobička pred davki. Znotraj NLB Skupine potekajo tudi procesi konsolidacije in standardizacije, ki jih NLB izvaja preko številnih projektov, ki potekajo v posameznih bankah in podjetjih.

      Igor Marinšek
      predsednik Nadzornega sveta NLB
      http://www.nlb.si/16-redna-seja-nadzornega-sveta-nlb1
      Janez Janša je pogoltnil predvolilno obljubo
      »Ker bo jutri skupščina NKBM odločala o predlogu, da se za nadzornika imenuje član SDS Igor Marinšek, ki je bil v času prve Janševe vlade glavni nadzornik zdaj potapljajoče se NLB , se odpira vprašanje, ali je premier Janša pogoltnil predvolilno obljubo, da bo zahteval odgovornost za slabe bančne naložbe.«
      VIR: Časnik in Finance 7.6.2012
      http://www.finance.si/356199/Odgovor-Janez-Jansa-je-pogoltnil-predvolilno-obljubo?metered=yes&sid=466326296

    • »Menedžerski odkupi so dobri le takrat, kadar menedžer sam tvega, proda svoje premoženje, ga da pod hipoteko, skratka, če ima denar. Res ne vem, ali so takšni kapitalisti kakšen prispevek k slovenskemu gospodarstvu. Našli so neko vrzel, toda Banka Slovenije bi morala po mojem mnenju, če ima še to pristojnost, prepovedati poslovnim bankam, da za jamstvo kreditov vzamejo s temi krediti kupljene delnice. Nihče teh odkupov ne bo plačal iz svojega žepa. Tako lahko naredi menedžerski odkup vsakdo
      Miran Mejak, nekdanji predsednik NS Petrola, o menedžerskih odkupih.
      Vir: Mag 29.10.2007

      • No, no, no! Nad krediti ima nadzor in tudi palico Banka Slovenije. Vlada Slovenije preko nadzornika Banke Slovenije. Namen je preprečitev bančnih lukenj in tega ni naredila.

        Odgovornost vsekakor nosi tedanja vlada in sicer je bil to JJ. Odgovornosti bi se rešil le tako, da bi odstopil in pojasnil, da nima moči vladati.

        AMEN!

  2. Tajkunizacija Slovenije l. 2007
    Kaj lahko glede menedžerskih odkupov stori vlada – jih lahko omeji ali celo prepreči?
    Ker so menedžerski odkupi v zadnjem času postali prvovrstna politična tema, smo vprašanja v zvezi z njihovim načinom financiranja postavili parlamentarnim političnim strankam. Med drugim nas je zanimalo, ali bodo predlagale spremembo zakonodaje, da se prepreči bogatenje menedžerjev na tak način, oziroma ali bi jo podprle, če bi jo predlagal kdo drug?

    Jože Tanko, vodja največje poslanske skupine SDS, je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.«

    Podoben odgovor so nam poslali iz Nove Slovenije. Po njihovem gre pri odkupih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, za poslovni odnos med banko in kreditojemalcem. »Banka, ki prevzame tveganje prihodnjega delovanja, ga ne prevzame le zaradi vrednosti podjetja kot takega, ampak predvsem zaradi obetov, ki jih podjetju zagotavlja njen menedžment. Skrb pa vzbuja odkupovanje zaprtih delniških družb.« V poslanski skupini Nove Slovenije bodo morebitni predlog nove zakonske ureditve tega področja podrobno proučili, in če bo sledil ciljem, ki jih v stranki zagovarjajo, tudi podprli.

    Najostrejše stališče glede financiranja menedžerskih odkupov imajo v Slovenski ljudski stranki, kjer menijo, da zastavitev delnic kot jamstvo za kredit, s katerim se kupujejo prav te delnice, v resnem poslovnem svetu ni uveljavljena. »Vedno je treba namreč zastaviti več od vrednosti posojila. Zato lahko ocenjujemo, da gre v nekaterih aktualnih primerih za izkoriščanje notranjih povezav in informacij, kar je v nasprotju z načeli transparentnega lastninjenja.« Po njihovem bi v bankah, kjer ima država prek lastništva ustrezne vzvode, lahko sprejeli take usmeritve, ki bi podobne transakcije onemogočale. »V SLS smo za postopno umikanje države iz gospodarstva, razen v podjetjih, ki so ključna za domače gospodarstvo (bančništvo in zavarovalnice), ne nasprotujemo pa temu, da menedžerji kupujejo deleže v svojih podjetjih, vendar pod pogoji, ki so enaki za vse državljane.«

    Vir: MAG; 21. november 2007, mag. Silvester Šurla: Tajkunizacija Slovenije

    http://hubert.blog.siol.net/2013/12/20/ne-pozabimo-kdo-vse-in-kako-je-zagovarjal-tajkunizacijo/

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite