Ne Na juriš!, ampak moč kulture, ki je sposobna graditi skupnost

10
Nekateri so me pozvali, naj obsodim Borisa Tomašiča in Novo24TV. Ne bom mlatil – ne po Tomašiču ne po Golobu, Janši niti ne po predsednici Državnega zbora. Ta smer novega nacionalnega športa me ne vleče, ker našemu narodu in državi ne prinaša dodane vrednosti.

Kmalu po izvolitvi Demosove vlade 1990 sva imela s pokojnim Janezom Kocjančičem pogovor na kamniški TV. Oddaja je bila kontaktna in neka gospa se je oglasila v oddajo z naslednjimi besedami: “… vidim, da smo jih še premalo …” Kasneje sem take besede še velikokrat slišal ali bral na kakšnem zidu. Če sem prav obveščen, pristojni naslovi za sovražni govor doslej takih izjav niso procesirali – po domače povedano, zaradi njih ni nihče odgovarjal.

Februarja 2020 so demonstranti pozivali k uboju Janše, pristojni niso slišali, zdaj ko Nova24TV poziva k besu in Na juriš, pa vsi slišijo

Ko so februarja 2020 na demonstraciji proti Janezu Janši, še preden je sestavil vlado, tulili: “Ubij ga!”, ni bilo slišati pravičnikov niti ni posegla roka države. Poziv k uboju očitno ne velja za sovražni govor.
Pred nekaj dnevi smo slišali najavo sile, javni poziv k besu in “na juriš” na Nova24TV. Odziv ni izostal. Nekateri se zgražajo, nekateri pozdravljajo, posnetek si je ogledal in o njem razpravljal Državni zbor.
Nekateri so me pozvali, naj obsodim Borisa Tomašiča in Novo24TV. Ne bom mlatil – ne po Tomašiču ne po Golobu, Janši niti ne po predsednici Državnega zbora. Ta smer novega nacionalnega športa me ne vleče, ker našemu narodu in državi ne prinaša dodane vrednosti.
Zadeve se ne bom lotil afžejevsko, ker nisem zagovornik metode, ki manihejsko poglablja polarizacijo in pozna samo naše. Rad bi jo obravnaval načelno.
V osnovi gre za vprašanje o sredstvih političnega boja.
Komunistična revolucija je (tudi pri nas) uporabila nasilje do oseb in do lastnine kot sredstvo za doseganje političnih ciljev. Nesreča revolucionarne ali katerikoli druge na sili temelječe paradigme in prakse je v tem, da izhaja iz prepričanja, da lahko svet izboljšaš, če onemogočiš ali celo likvidiraš drugega in drugačnega – tistega, ki misli drugače. To je paradigma razsvetljenega odrešeništva, obsojanja, izdajalstva, polarizacije, izločanja, s tem tudi smrti. V duhu tega morajo naši imeti pobudo, oblast in kontrolo nad vsem in vsemi.

Osamosvojitev in vključitev v EZ sta nas poenotili, kaže pa, da nam manjka moč kulture za nadaljevanje v tej smeri

Od leta 1990 naprej se je zgodilo dvoje, za kar sem upal, da bo prispevalo k temeljitejši tranziciji od enoumja enopartijskega sistema do demokracije. Prvo je osamosvojitev. Izvedli smo jo na podlagi volilnega rezultata in plebiscita demokratično, za vse in toliko skupaj, da jo lahko skupaj praznujemo. Nismo poznali samo naših, ampak naš cilj. Zato je bila vlada sestavljena v duhu vlade narodne enotnosti – v njej je bilo nekaj ministrov iz opozicije. Če bi hoteli delati, kot so oni prej, bi morali delati revolucionarno in revanšistično. Nismo uporabili sile, ampak demokratično voljo in kulturo, čeprav nekateri niso delili naših ciljev in vrednot. Osamosvojitev nas je poenotila, ne razdelila. Tudi takrat smo bili seveda različni, ampak v osnovi vsi naši.
(Ne bom ponavljal, kaj je odprlo pot v prevlado sil starih konceptov moči.)
Drugo dejstvo je vključitev Slovenije v Evropsko zvezo. Ne gre samo za skupni trg, ampak najprej za pripadnost istim vrednotam in načelom, ki temeljijo na spoštovanju človekovega dostojanstva in ideji skupnosti.
To dvoje bi moralo hraniti našo voljo po sobivanju in sodelovanju z željo po skupni prihodnosti. Namesto tega imamo vse močnejše sramotilno etiketiranje, obsojanje, strašenje, izključevanje, kadrovsko čiščenje, pozive k nasilju in dvojne standarde. Vse to ne more krepiti zaupanja, ki je značilno za skupnosti. Ne delujemo kot skupnost, ampak kot vojaki v spopadu. Nismo samo različni ali tekmeci, nekateri misijo, da moramo biti sovražniki. Nenaši so nevarni, škodljivi, odveč (ne mislim na tiste, ki jih ima vsaka vlada pravico zamenjati). To je slovensko stanje duha.

Če bomo ostali jezni in prazni, bodo v nevarnosti tudi sadovi osamosvojitve

Ker smo jezni in prazni, nas moti barva čevljev neke Urške – predsednice parlamenta, kot da se ne bi dalo praznovati tudi v rdečih čevljih. Z vstopom v EZ smo sprejeli tudi načelo sorazmernosti. Leta 1991 nismo predpisali barve prazničnih čevljev, veseli smo bili, da so osamosvojitev praznovali tudi tisti v rdečih.
Naše bistveno vprašanje – od tega je odvisna tudi naša prihodnost – je, ali se bomo odpovedali bojnemu duhu izločevalne politične paradigme in konceptu moči, ki pozna samo naše, stalno slika hudiča in stimulira negativno energijo, ustvarjalne ljudi pa nagovarja k emigraciji.
Kaj prinaša geslo “Udarimo!”, lahko gledamo v Ukrajini in upamo, da ne bo šlo še naprej. Pred tridesetimi leti smo z zmago v vojni za Slovenijo uspešno odklonili utrjevanje bratstva s tanki.
Predlagam, da se na podlagi prej omenjenih virov zamislimo, kaj lahko naredimo, da bomo živeli kot skupnost (EZ se je začela s tem poimenovanjem). Če bo šlo samo za kdo bo koga, bo v nevarnosti osamosvojitev sama.
Leta 1991 smo imeli v takem času vojno. Naj hvaležnega spomina na žrtve, ki so padle za svobodo in dostojanstvo Slovenije, ne zasenči nič, kar ne bi bilo v skladu s ciljem in vrednotami, za katere so padle.
Namesto “Premalo smo jih”, predlagam “Premalo nas je”. Pištolo iz osamosvojitvene vojne bom dal pa v muzej osamosvojitve. Kar se sile tiče, me najbolj zanima moč kulture, ki je sposobna graditi skupnost.
Vse dobro, Slovenija, v tridesetem letu po mednarodnem priznanju!

10 KOMENTARJI

  1. Gospod Lojze Peterle, zlorabljajo vas in vaše besede, ki so načelno, vzeto iz konteksta časa in prostora, pametne, modre, miroljubne in krscanske. Seveda ni dobro, če si nekdo v frustriranosti da duška in javno prek glasu na manjši opozicijsko usmerjeni TV postaji pozove ali zagrozi, da bo politično in nazorsko drugorazrednost ponizanih in razzaljenih, neskladno s slovensko ustavo in načeli demokracije, treba v skrajni situaciji rešiti kar s silo. Ampak, a sem vam to res zdi razlog, da je treba takoj biti zraven, ko bi eni bili ob tem plat zvona?! En odziv enega gledalca neke manjše TV postaje…

    Kaj ce bi malo primerjali to ne s skrajno nasilno revolucijo v zavetju razmer okupacije pred 80 leti in nato pol stoletja komunisticne diktature, ampak s tem, kar se nam je zdaj dogajalo dve leti pred volitvami – ob Janševi vladi, soočanju z epidemijo, ki je terjala do zdaj pri nas več kot 7000 zrtev in mnogo porušenega zdravja, primerjali eno izolirano mnenje z vsemi grožnjami vladnim predstavnikom, na čelu s premierom, z grožnjami in sikaniranji parlamentarcev in vodilnim zdravnikom v borbi z epidemijo in pri konkretnem reševanju zivljenj, tudi z verbalnim nasiljem v osnovnem zdravstvu in bolnisnicah?

    Zakaj se niste recimo, gospod Peterle, oglasali ob grožnjah s smrtjo premieru, ministrom in celo njihovim družinam in otrokom? Zakaj se niste oglasili, ko so pred hramom demokracije pljuvali, zmerjali in grozili poslancem, tudi vodji parlamentarcev vaše stranke N.Si, Jožefu Horvatu? Zakaj ne, ko sta Cordic in kompanjon po ljubljanskih ulicah zasledovala, brez pristanka snemala, zasramovala in zastrasevala gospoda Milana Kreka in se s tem izdelkom celo postavljala na spletu? Zakaj ne ob vsemu nasilju in grožnjah, tudi najprimitivnejsih na neprijavljenih protestih, ki jih 2 leti ni bilo ne konca, ne kraja? Npr grožnjah in zalitvah namenjenih Jožetu Mozini? Ali ob vrtenju skladbe Nikolovskega in Jadranke Juras po radijskih postajah, tudi ali se zlasti nacionalnega radija, da bo treba lekcijo iz zgodovine ponoviti in ene poslati v Argentino, druge pa počistiti?

    Gospod Peterle, dajte prosim malo stehtati težo odziva enega glasu gledalca Nove 24TV z vsemi grožnjami in raznovrstnim nasiljem, ki se nam je dogajalo od februarja 2020 z leve strani. Pa boste mogoče prišli do razmerja 1: milijon. Ali milijarda. Se vec, če se na desni strani dogaja distanciranje od enega mnenja, da bi za enakopravnost in enako čast v demokraciji v skrajnem primeru veljalo poseči po orožju, na levi strani takšne katarzicne pozicije proti grožnjam in nasilju nikoli ni bilo. Mainstream mediji in politična levica ( a je kakšna razlika – niti personalne več ni) so bili nasprotno kvecjemu spodbujevalci in akter te politike ulice, groženj in nasilja in tudi zdaj nove Golobove oblastnike kar spodbujajo k politiki cistk, kakršne se ne bi sramovali niti trdi boljševiki.

    Menjajo vse možno, celo svete vseh bolnisnic in skupaj z povsem instrumentaliziranimi mediji oznanjajo, da gre za “normalizacijo in depolitizacijo”. Milana Kreka, ki nikoli ni bil v nikakršni politiki, ampak ves predan medicinski stroki in reševanju najtežjih odvisnikov od drog, na čelu NIJZ po mesecu terorja nad njim zamenjajo s politikom SD, ki niti zdravnik ni in temu rečejo depolitizacija. RTV je “neodvisna in nepoliticna”, ko jo vodi vseživljenjsko komunistični funkcionar in strankarski vodja Kocjančič in postane obratno od tega, podrejena vladi, ko svet vodi nestrankarski profesor strojništva Gregorcic. Blejajo o neznosnem političnem,( zganjajo celo strajke in proteste) prevzemu s strani vlade in diktaturi, čeprav jo v 90 procentih informativnega programa brez mere izključno napadajo ter pomagajo vzpostaviti drugo Golobovo oblast, kjer pa povsem obrnejo ploščo in vse slikajo v rozicah. Četudi ob očitnih zacetniskih spodrsljajih in celo kardinalnih napakah.

    Gospod Peterle, a res nič od tega ne opazite in ne ovrednotite na vsaj malo podoben način? Vaš odziv na nepomembno mnenje enega gledalca bi zlorabili za kulturno vojno, ali celo poizkus uničenja NOVA24TV, ki je eden redkih medijskih glasov, ki ga ne morejo obvladati, da bi jim služil in je politično od njih drugačen, prinaša druge poglede in novice, ki bi sicer težje ali težko prišli v javnost. Pretežno desne. Demokracija predpostavlja različnost, pluralnost in zmožnost izražanja mavrice informacij in mnenj od leve do desne. Zato je NOVA TV del politicne normalnosti Slovenije v demokraciji. Je dragocena, pa če se z njo strinjamo bolj, ali manj ali sploh ne.

    Vaši neizbrisni in pomembni pozitivni vlogi pri utrjevanju krščanske laične inteligence v času nenaklonjenega režima, pa pri vzpostavljanju parlamentarne demokracije v Sloveniji, vodenju krščanskih demokratov in zlasti prve demokratične vlade, ki je vzpostavila neodvisno slovensko državo in jo ubranila pred vojaško agresijo, bi vsaj po mojem mnenju predstavljal nepotreben madež, če bi z desne dajali nek alibi za uničevanje enega redkih glasnikov medijske pluralnosti v Sloveniji, dajali alibi za blago receno čudno in nepotrebno agresivno politiko nove leve Golobove oblasti, če bi dajali vtis, da je politika vsakršnega nasilja, grozenj in diskriminacije nesprejemljiva samo, če prihaja z desne in da je poklicanost bolj desnih, konservativcev in kristjanov taka kot od leta 1945 naprej, da pač, krivi in nazadnjaski kot so, potrpijo v svoji situaciji, pa četudi v polsuzenjstvu.

    Ne, ne potrpimo tega in ne racunajmo na prisklednistvo pri deljenju drobtinic z mize levicarskega pajdaskega bogatenja in ideološke dominacije, ki ne more voditi drugam kot v propad družine, naroda ter trajnih vrednot, s tem pa tudi osebne osmisljenosti in samospoštovanja. Rabimo krscansko alternativo avtodestrukcije, ne sodelovanje pri njej!

  2. Res je tudi mene moti primitivizem v politiki, ki se odraža v primitivnih odnosih, izrazih, grožnjah, lažeh, obrekovanju, nesodelovanju, nedialogu, nespravnosti, neodpuščanju, izključevnaju, posmehovanju, negativizmu na vsakem koraku….

    Zato gradimo sedanjost in prihodnost na pozitivizmu, ustvarjalnosti, dialogu zdravem kompromisu,
    neizključevanju, ustvarjalnem sodelovanju, občutku za resnicoljubje, pravičnost, poštenje, solidarnost, odgovornsot….

    Skratka- vrednotna drža je rešitev, ne pa nevrednotna!

  3. Moti me tudi neustvarjalna površinskost delovanja, ko se le navaja potreba po sodelovanju, ne gre pa globje, na kakšen način je to mogoče enostavno doseči.

  4. Negativizem kot tudi pozitivizem sta ogledalo človekove duše.

    Zato bogatimo svojo dušo, ne pa da jo siromašimo.

    Pri tem nam bo pomagal tudi sveti duh, če bomo iskali ravnovesje s stvarstvom, z Bogom.

    To pomembno iskalno držo pogrešam v pisanjih in pridigah, ne pa da se le sklicujemo na srce kot pogani.

  5. Paradoks je, da se danes tisti, ki so levo usmerjeni pogosteje sklicujejo na svojo dušo ali dušo drugega človeka kot pa tisti, ki so desno usmerjeni.

    Kako to, da smo svojo krščansko dušo in dušo soljudi, ki nam zagotavlja vrednotno držo, postavili na slepi tir?

    Zato ne iščemo več značilnosti in kreposti duše, milino duše, sorodne duše, ozdravitev duše…

  6. Skratka, desnica potrebuje precejšnjo vrednotno ozdravitev, da bo lahko znanilec vrednotne slovenske prihodnosti.

    To se simbolno odraža tudi v tem, da namesto vrednotne drže uporablja v pisanjih in govorih vrednostno držo, kar pomeni, da daje vso prednost materializmu, ne pa tudi vrednotam kot korektivu materializma, saj ne razlikuje pomensko razliko med:
    – vrednoten
    -vrednosten,

    kar lepo opisuje spletni slovar slovenskega knjižnega jezika.

  7. S Peterletom se strinjam glede potrebe po dostojanstvenih besedah, čeprav NOVA24TV plasira neprimerno bolj verodostojne informacije v primerjavi s povprečnim slovenskim medijem. Dobro se zavedam, da je Ustavno sodišče RS danes odpro široka vrata za nasilje. Kljub temu, da gre za hudo kršenje človekovih pravic, moramo ohraniti dostojanstveno držo. Sloveniji ne bo nič pomagalo, če se zgledujemo po nasilnežih. Treba je brati Tomaža Kempčana.

Comments are closed.