Zanimivo je, da smo slovenski upokojenci postali tarča vladajočih političnih strank. Vedno več jih je, ki se zavzemajo za nas, za višje pokojnine in naš boljši življenjski standard. Vse manj pa nas je upokojencev, ki bi te njihove napore občutili v denarnici.
Ne jamram!!! Le svetujem vladajočim, naj se bolj zavzamejo za mlade, ki so voljni dela. Njim naj uredijo pogoje za zaposlitev, pa bo tudi nam upokojencem lažje.
Žal je danes tako, da zgolj izobrazba ni garancija za socialno vključevanje v družbeno skupnost in njen življenjski prostor, posebno še, če se že v otroku ni vzbudil socialni čut. Socializacija družbe mora potekati iz vrha navzdol in obratno – od rojstva do smrti.
Vem, da mnogi rečejo, naj si mladi sami pomagajo. Res je, toda več kot 45 let je bil čas komunizma, ko je bila privatna samoiniciativa v obrti in gospodarstvu, brez blagoslova in članstva v komunistični partiji, za katerega sicer ni bilo zakonske podlage, prepovedana. Zato so posledice vidne še danes, žal so se globoko ukorenile pri številnih mladih in manj mladih. Ti namreč menijo, da je država dolžna skrbeti za njihov socialni položaj, ne glede na njihove zmožnosti za delo.
Kdaj bodo le ti pridobili zavest, da le s poštenimi delovnimi navadami in vrednotami lahko postanejo spoštovani in ponosni državljani svojega naroda? Da bomo ponovno dosegli narodno in delovno zavest, bomo morali sprejeti dejstvo, da je vsako delo vrednota in častno. Da delo, kakršnokoli že je, ni sramotno. Pa tudi še nekaj je pomembno, da je vsako delo vredno svojega poštenega plačila. Saj bi se, na primer, brez delavcev in čistilcev »usmradili« in nobena znanost nam ne bi več pomagala, da samo na njej ustvarjamo svetlo prihodnost za vse.
Predlagam, da stranke na oblasti svojo pozornost in svojo energijo usmerijo v ukrepe, da čim več mladim zagotovijo možnosti zaposlitve in jih s tem obdrži doma. To pa med drugim pomeni, da potrebujemo prijazno davčno zakonodajo z manj birokracije. Morda bi bilo dobro končno zgraditi »tehnološko mesto za mlade«, kot je že bilo pred časom že predlagano. V njem bi mladi talenti svojo poklicno pot in pridobljeno znanje na fakultetah udejanjali v domačem okolju, k ustvarjanju pa bi povabili tudi svoje kolege iz tujine.
V Sloveniji se prav zaradi umetne razklanosti naroda, po principu »skregaj in vladaj«, ki jo širi vladajoča politika in njihovi podporniki, vse več mladih odloča za odhod iz Slovenije. Žal je pri nas razdeljenost umetno ustvarjena, gre za pritajeno politično strategijo, ki omogoča vladajočim, da delijo drobtinice in vladajo. Zanimivo je, kako stroga je danes delitev javnosti, ki je povezana z negativnim odnosom do desnih strank, predvsem SDS, oziroma lepi na sovraštvo do Janeza Janše.
In zanimivo je tudi, kdo danes govori o sovražnem govoru??? Največ jih je iz vrst tistih, ki sovražijo Janeza Janšo.
Zato mladi, zlasti tisti, ki so polni ambicij in energije, ne želijo živeti v sprti družbi, pač pa se želijo vključiti v prijazno in napredno sredino, v kateri bodo v polnosti razvili svoje talente. Takšne družbene klime pa danes aktualna slovenska politika ne želi spodbujati. Tudi zato se le malo mladih, ki so zapustili Slovenijo, odloča za vrnitev v politično razdeljeno domovino, ki vedno bolj spominja na pretekle čase, ki smo jih doživeli njihovi starši. Kot nekateri še dobro pomnimo, v komunistični diktaturi smo bili brez partijske izkaznice avtomatsko državljani z omejenimi možnostmi. Drugorazredni državljani!
Ali se država zaveda, da poleg denarnih sredstev vloženih v izobraževanje mladih, izgubi tudi, kar je pa je seveda najdragocenejše, njihove potomce in z njimi narodni delovni in nacionalni potencial. To pa lahko, na dolgi rok, pomeni izumiranje narodove biti. Če slovenski in evropski politiki menijo, da bodo z migracijami nadomestili kadrovske primanjkljaje, iz Afrike in Arabije pridobili znanstvenike in strokovno usposobljene delovne ljudi, so v veliki zmoti.
V Sloveniji je tudi davčna reforma ena ključnih priložnosti, s katero bi pomembno poenostavili in razbremenili delodajalce z administrativnimi postopki pri zaposlovanju in delovnimi stroški.. Lahko pa bi, na drugi strani uvedli davke na vrsto «luksuznih<« slovenskih razvad Slovencev, med drugim uvedli davke lastnikom hišnih ljubljenčkov, ki onesnažujejo naravno in socialno okolje v mestnih okoljih.
Tako bi s strokovnjaki, ki še vztrajajo doma in so si pridobili domače znanje in izkušnje, ter z izkušnjami in znanjem vseh, ki bi se vrnili, lahko pridobili velik strokovni potencial na znanstveno tehnološkem področju države. Prepričan sem, da bi v Sloveniji, v kateri imamo, kljub begom možganov, veliko število vrhunskih strokovnjakov tudi doma, tak projekt uspel. Namesto stotine milijonov za razne ustanove, ki so same sebi namen, mora država ta denar vložiti v znanstvene in tehnološke projekte, ki edini lahko obrnejo sedanji neperspektivni trend nacionalnega gospodarskega razvoja.
Le tako bo v državnem proračunu, v katerem je vedno premalo denarja, ostalo dovolj denarja tudi za nas upokojence. Strankarskega nakladanja o »ubogih« upokojencih, kako jim bo(ste)do pomagale stranke, je vse preveč. Odveč so tudi medstrankarski prepiri, kdo za nas bolje (po)skrbi, kdo je pri tem bolj uspešen. Žal se zadnja leta pri državnem koritu zbira vse preveč tistih, ki razpravljajo o delitvi denarja, ki priteka v davčno blagajno države, bistveno manj pa je pogovorov, kako povečati dotoke denarja v državno blagajno.
Očitno je, da razprave, kako več ustvariti, kako pomagati tistim, ki ustvarjajo, levim politikom slabo uspevajo.
Ne samo slovenska politika, tudi vodilni v malih in velikih podjetjih, znanstveno raziskovalnih inštitucijah in tudi v zdravstvu se bodo morali pričeti prebujati in začeti vabiti rojake, ki so odšli v tujino na izobraževanje, na delo ali pa so se tam celo rodili, da jih s pridobljenim znanjem povabimo v domovino. Za vzor so nam lahko azijske države in njihova politika do svojih rojakov po svetu. Le z novimi zaposlitvami in visokim znanjem bo državna blagajna polna. Če bo na oblasti poštena vlada, to seveda lahko oblikujejo samo pošteni politiki, bo tudi nam upokojencem kanil kak stotak več, ne samo »cvenk« za eno jutranjo kavico.
Ob sedanji politiki Slovenije in Evrope, pa se bojim, da bomo nam in zanamcem zapravili vrednote, za katere so se evropski narodi in z njimi tudi Slovenci skozi stoletja zavzemali in krvaveli, da so ohranjali in ohranili kulturo, zgrajeno na temeljih krščanstva.
Na teh temeljih Slovenija in Evropa stojita. In padeta. Bomo res dopustili, da nam zavlada nova doba, v kateri bodo človekove pravice ponovno pokopane in nam bo zavladalo šeriatsko pravo? Bomo moški prevzeli mnogoženstvo in jih znova zasužnjili??? Bodo naše vnukinje, pravnukinje in njih potomke ostale brez pravic, kot jih uživajo danes njihove mame? Tako so napovedali voditelji (Erdogan, Gadafi…) in še mnogo drugi, ki ne skrivajo, da želijo na evropskih tleh vzpostaviti šeriatsko pravo.
O tem bi morali razmišljati politiki, ki ob prevzemu političnih nalog pred parlamentom (ljudstvom) presegajo, da bodo delovali v korist vseh ljudi in delali po svoji vesti.
Predlagam, da se iz prisega umakne naslednje besedilo: »… da bom ravnal po svoji vesti …«. Vest ni bila in ni absolutna last politikov. Je splošna. In tudi ni zgolj v lasti vseh, ki ob prevzemu odgovornih funkcij v naši državi nanjo prisegajo. In če še smemo govoriti o demokraciji in svobodi govora, ima vsak od nas svojo vest. Kar nekako pomeni, da naši politiki in tudi drugi na visokih položajih po prisegi postanejo zvesti le svoji vesti, samemu sebi in ne slovenski ustavi in zakonodaji. Za vodenje državnih funkciji in naroda pa potrebujemo več kot samo lastno vest.
