Ne, in amen!

40

Tako nosi naslov ena izmed knjig, leta 1927 rojene, nemške teologinje Ute Ranke-Heinemann. Omenjena knjiga je nekakšno napotilo za verski dvom. Ta je morda še posebej aktualen v času po 11. septembru 2001, ko smo ljudje nekako razpeti med absolutizacijo znanosti na eni in nekakšnim verskim dogmatizmom na drugi strani. V knjigi odseva Ranke-Heinemannina negativna izpoved vere. To je, da je Sveto pismo človeško in ne božje delo. Da je Sveta Trojica izmišljotina. Da je Jezus človek, ne pa Bog. Iz tega seveda sledi, da je Marija Jezusova in ne božja mati. Trdi tudi, da je Bog ustvaril nebesa in zemljo, pekel pa so si izmislili ljudje, idr.

Padla profesorica bogoslovja

Uta Ranke-Heinemann je teologinja, ki izhaja iz Bultmanove šole. Ta si je prizadevala za demitologizacijo krščanstva. Je ostra kritičarka pokojnega, zdaj že blaženega papeža, Janeza Pavla II. in Cerkve. Zanjo pravi, da je leglo homoseksualcev. Za evangelije je prepričana, da so ti v večini izmislek njihovih avtorjev. Zaradi tega nimajo nikakršne zgodovinske verodostojnosti. Večino odlomkov imenuje „pravljice“. Prepričana je, da je krščanstvo v svoji bolestni sovražnosti do žensk in spolnosti, Marijo razglasilo za devico, čeprav, tako Heinemannova, ta ni bila devica, saj sta z Jožefom, po njenem mnenju, imela spolne odnose. Zanjo je steber sovražnosti do spolnosti sv. Tomaž Akvinski. Do njega je zato še posebej ostra. Zaradi takšnih nazorov, ji je takratni essenski škof, leta 1987, vzel dovoljenje za poučevanja teologije na univerzi.

Dve temeljni napaki njene teologije

Že Bultmanova šola teologije je naredila temeljno napako v tem, da je absolutizirala zgodovinsko-kritično metodo razlaganja Svetega pisma. To se pozna tudi pri Uti Ranke-Heinemann. Skozi njene knjige se opazita dve temeljni napaki:

a) Že omenjena absolutizacija zgodovinsko-kritične metode branja Svetega pisma. To pomeni, da se Sveto pismo bere kot knjigo zgodovinskih (ne)dejstev, pozabi pa se, da je to v temelju teološka knjiga, ter

b) Cerkev obravnava zgolj sociološko.

Ti dve glavni metodološki napaki sicer verodostojno ovržeta okrožnica Mystici Corporis Christi iz leta 1943, ter že vsaj v 17. stoletju Galileo Galilei. Okrožnica namreč govori o Cerkvi kot skrivnostnem Kristusovem telesu, katerega glava je Kristus. Okrožnica Cerkev prikaže kot mistično telo, kajti ni ne samo fizično niti samo spiritualno telo, ampak je nadnaravno. To je teološka definicija Cerkve par exellence. Galileo Galilei pa je v svojih najboljših letih življenja dejal, da nas Sveto pismo ne uči, kako delujejo nebesa, ampak, kako priti v nebesa. Omenjeni metodološki napaki Ranke-Heinemannovo tudi vodijo v njene zgrešene zaključke.

Ateizem znanosti

Znanost po Lastrucciju bazira na treh aksiomatičnih predpostavkah:

a) Zunaj nas je neka realnost,

b) To realnost je mogoče spoznati z neposrednim opazovanjem, in

c) Pri razlagah opazovane realnosti, ne potrebujemo nikakršne metafizične razlage.

Takšnen razvoj zananosti je že konec 19. stoletja napovedal filozof Nietzsche, ki je zapisal, da se bo znanost vrgla v golo fiziologijo, ter da razum izven fiziologije ne bo imel kaj iskati. V tem oziru ima še kako prav papež Benedikt XVI, ki pravi, da se sodobna znanost osredotoča na pojavno, pozablja pa bistvo. Po domače: smo v dobi ateizma znanosti. Temu pa je podlegla tudi Ute Ranke-Heinemann. Njena dela so arhetipični primer, kako je teologija, ki je prežeta z ateizmom površna. Njena drža dokazuje tudi, da ateist ne more biti dober teolog, saj ostaja zgolj na zgodovinsko-sociološki ravni proučevanja božjega razodetja, ne more pa prodreti v čudovite globine skrivnosti odrešenja.

Izziv vere

Ob zapisanem si ne smemo predstavljati, da je zgodovinsko-sociološka raven nujno slaba. Že apostol Pavel pravi, da se iz tega, kar je ustvarjeno da spoznati Stvarnika. Temeljni problem, ki se kaže v tem je, da so v ozadju te ravni paradigme, ki jih ni mogoče premakniti k napredku. Zato je pri proučevanju teoloških vsebin ta raven nujno nezadostna. S tega vidika je Uta Reinke Heinemann teologinja, o kateri se danes premalo govori. Je avtorica, ki lahko veliko ponudi bralcem, tako na vzhodu kot tudi na zahodu, ne glede na versko pripadnost. Avtorica dobesedno izzove bralca, da na novo premisli svoj odnos do vere, ga poglobi, hkrati pa je v opomin, da znanost kot taka, ni nekaj absolutnega.

Foto: Wikipedia

40 KOMENTARJI

  1. No, tokrat ste se malo bolj potrudili, Erlah, ampak nemarnost ostaja Vaša nečednost: vejic še vedno ne znate postavljati. Naprej, če trdi, da je Bog ustvaril nebesa in zemljo, je potem ateistka? Dragi nadobudni študent teologije, očitali bi ji lahko kvečjemu arijansko ali, še raje, socinijansko herezijo, k’nede? Poleg tega verjame tudi v življenje po smrti (no, pa rade volje priznam, da to ni nujno dokaz teizma, kakor nevera v takisto ni dokaz ateizma). Hec pa je, da se pri zanikanju deviškega rojstva sklicuje na nikogar drugega kot pa, opa, samega Benedikta XVI. oziroma, preden si je nadel to partizansko ime, Josepha Ratzingerja, ki leta 1968 zapisal: “Die Gottessohnschaft Jesu beruht nach kirchlichem Glauben nicht darauf, daß Jesus keinen menschlichen Vater hatte; die Lehre vom Gottsein Jesu würde nicht angetastet, wenn Jesus aus einer normalen menschlichen Ehe hervorgegangen wäre. Denn die Gottessohnschaft, von der der Glaube spricht, ist kein biologisches, sondern ein ontologisches Faktum; kein Vorgang in der Zeit, sondern in Gottes Ewigkeit.” Ja, ja, to so bili drugi cajti … no, pa saj je tudi veliki beli up borcev za vrednote, vero inu družino, Svetilnik Joannes, nekoč po poti AVNOJ-a v Jajce romal … 😉

  2. Mimogrede, stric na sliki za gospo je njen ata, tretji predsednik ZRN Gustav Heinemann.

  3. Berem: “S tega vidika je Uta Reinke Heinemann teologinja, o kateri se danes premalo govori.”

    Ne razumem. Zakaj bi bral, če vera gospe Ute na take, nivoju, da devištvo Marije povezuje s spolnostjo? Če se niti ni potrudila raziskati zadrege okoli poimenovanja brezmadežna?

    Je mogoče v svoji veri prešla iz običajnega življenja v misticizem? Npr. deluje Bog preko nje na način, ki ga razlagamo kot čudeži? Treba pa je priznati, da je to tudi težka zahteva za marsikaterega slovenskega duhovnika.

  4. Iz epistomolgije družboslovnega raziskovanja jasno izhaja, da mora nek družbeno-zgodovinski fenomen – če naj bo upravičen do določene legitimnosti – izpolnjevati vsaj bazične kriterije zgodovinsko-sociološke verodostojnosti. Biblija, krščanstvo, krščanska (pavlinska) cerkev ipd. jih pač ne izpolnjujejo, mi je zelo žal.
    Arheologi, zgodovinarji, jezikoslovci, sociologi, klimatologi … so že neštetokrat dokazali, da je biblija zbirka ponaredkov, kraj intelektualne lastnine (npr. zgodbica o vesoljnem potopu je ukradena iz sumerskega mita o Gilgamešu, zgodbica o Jezusu je tako rekoč 100-odstotna kopija mita o perzijskem božanstvu Mitri …), da je bila pogosto spreminjana, da je t. i. pavlinska cerkev iz nje namenoma izločila t. i. gnostične spise itd. itd. Da ne govorimo o tem, da cela vrsta katoliških dogem (npr. o Marijinem vznebovzetju) sploh nima utemeljitve v bibliji …
    Če so najosnovnejši temelji krščanstva zanič – in vidimo, da so – potem je nekakšno bluzenje o “čudovitih globinah skrivnosti odrešenja”, pa o “mističnem Kristusovem telesu” pač zgolj prozoren poskus prikriti tisto, česar se dolgo prikrivati ne da – da so temelji te “nadnaravne, mistične” stavbe pač skrajno šibki.

  5. A ne bi kazalo vprašanja verovanja prepustiti vernikom?

    Duše nevernikov pa tako ali tako čaka večno pogubljenje.

    In tu ni pomoči.

  6. Slavko, saj ravno to je poanta avtorjeve argumentacije (kljub zelo hudi logični napaki v članku, na katero je opozoril že tovariš Carlos): biblija po kriterijih, ki jih privzemaš brez upoštevanja nedokazanih teoloških konceptov, ni vredna kaj dosti. Problemi s temi koncepti so pa tudi znani.

  7. ***Iz epistomolgije družboslovnega raziskovanja jasno izhaja, da mora nek družbeno-zgodovinski fenomen – če naj bo upravičen do določene legitimnosti – izpolnjevati vsaj bazične kriterije zgodovinsko-sociološke verodostojnosti. ***

    Hm…in v čem krščanstvo to ne izpolnjuje?

    ***Biblija, krščanstvo, krščanska (pavlinska) cerkev ipd. jih pač ne izpolnjujejo, mi je zelo žal.
    Arheologi, zgodovinarji, jezikoslovci, sociologi, klimatologi … so že neštetokrat dokazali, da je biblija zbirka ponaredkov, kraj intelektualne lastnine (npr. zgodbica o vesoljnem potopu je ukradena iz sumerskega mita o Gilgamešu, zgodbica o Jezusu je tako rekoč 100-odstotna kopija mita o perzijskem božanstvu Mitri …), da je bila pogosto spreminjana, da je t. i. pavlinska cerkev iz nje namenoma izločila t. i. gnostične spise itd. itd. Da ne govorimo o tem, da cela vrsta katoliških dogem (npr. o Marijinem vznebovzetju) sploh nima utemeljitve v bibliji …***

    To pač ni kriterij, ki odgovarja na tvojo zgornjo trditev.

    ***A ne bi kazalo vprašanja verovanja prepustiti vernikom?

    Duše nevernikov pa tako ali tako čaka večno pogubljenje.

    In tu ni pomoči.***

    Mar ni to vprašanje univerzalno, če (vkolikor naj bi držala tvoja trditev) duše nevernikov tako ali tako čaka večno pogubljenje? Seveda, to ni nauk Katoliške Cerkve…

    ***biblija po kriterijih, ki jih privzemaš brez upoštevanja nedokazanih teoloških konceptov, ni vredna kaj dosti. Problemi s temi koncepti so pa tudi znani.***

    Mar ne velja to za vsako znanost?

  8. “Mar ne velja to za vsako znanost?”

    Zelo površno gledano že mogoče, pa vendar bova že pri metodi našla bistvene razlike. Ravno tako teologija nikoli ne more biti neka splošna in nevtralna, ampak je vedno določena.

  9. Biblija neverniku seveda nima nobene vrednosti. Torej Carlos, RX zakaj se sploh vtikata vanjo? Raje poslušajta bolj pametne od sebe. Če ne verjameta prerokom, potem ne bi verjeli niti če bi videli mrtve iz grobov vstajati.

    Zdaj pa si vzemita npr. Knjigo modrosti in povejta da je vse noter laž in da nič ni res, kar piše.

  10. Gospod Erlah, ne se delat neumnega! Osnovna “dejstva” glede nastanka biblije in na njej utemeljenega krščanstva so izmišljena ali ponarejena. V tem je problem, gospod Erlah!

  11. danes godujeta sv. Peter in Pavel, ki sodita med najpomembnejše osebnosti v krščanstvu. Posebej pa je pomenljiva Jezusova obljuba Petru:

    Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter “skala’ in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« Mt, 6, 18-19

    moji otroci niso državni. press

  12. ***Gospod Erlah, ne se delat neumnega! Osnovna “dejstva” glede nastanka biblije in na njej utemeljenega krščanstva so izmišljena ali ponarejena. V tem je problem, gospod Erlah!***

    Mogoče pa se ne delam. Katera dejstva? Kako je nastala bibilja? V čem to potrjuje tvojo navedbo: Iz epistomolgije družboslovnega raziskovanja jasno izhaja, da mora nek družbeno-zgodovinski fenomen – če naj bo upravičen do določene legitimnosti – izpolnjevati vsaj bazične kriterije zgodovinsko-sociološke verodostojnosti?

    ***Zelo površno gledano že mogoče, pa vendar bova že pri metodi našla bistvene razlike. Ravno tako teologija nikoli ne more biti neka splošna in nevtralna, ampak je vedno določena.***

    Kakšne pa so te bistvene razlike pri metodi? Katera znanost in na kakšen način je splošna in nevtralna? V čem neka druga znanost ni vedno določena?

  13. Bolj malo je dejstev o nastanku Biblije. In res si jih lahko izmisliš kolikor hočeš. Avtor je Bog, pisec je človek. Kaj je tu ponarejenega? Ne nakladaj Slavko!

  14. “Kakšne pa so te bistvene razlike pri metodi?”

    Kot veš se znanstvena metoda poenostavljeno povedano sestoji iz zbiranja podatkov , opazovanja, eksperimentiranja ter potrjevanja / zavračanja hipotez. Temelji torej na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov. Teologija pa se bolj ukvarja z drugimi vprašanji, mar ne ? Posledično so tudi metode popolnoma drugačne (govorim sicer o teologiji kot jo uporabljajo posamezne razodete religije).

    Zgolj za razmišljanje (pa tega ni napisal ateist): The study of theology, as it stands in the Christian churches, is the study of nothing; it is founded on nothing; it rests on no principles; it proceeds by no authority; it has no data; it can demonstrate nothing; and it admits of no conclusion.
    – Thomas Paine

  15. Zdravko, preberite si kakšno strokovno knjigo iz žanra t. i. kritične bibliologije. Jih je kar precej!

  16. ****Kot veš se znanstvena metoda poenostavljeno povedano sestoji iz zbiranja podatkov , opazovanja, eksperimentiranja ter potrjevanja / zavračanja hipotez. Temelji torej na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov.****

    Teologija uporablja, po Lonerganu, transcendentalno metodo (če se ne motim, jo je utemeljil Kant), oz. interdisciplinarno metodo. Nekaj podobnega velja npr. za zgodovino. Metoda ji je pač lastna, tako kot je lastna metoda pozitivističnih znanosti. Zgoraj v članku sem npr. omenjal tudi zgodovinsko-kritično metodo pri proučevanju Svetega pisma.

    Thomas Paine je v bistvu smešen v tej izjavi. Tako, kot npr. Hawking, ki absolutizira fiziko (nobena absolutizacija ni dobra, ker to potem, po mojem mnenju, ni več znanost, ampak dogmatizem, ki proizvede iz znanstvenikov fanatike in ekstremiste). A mislim, da je bilo o tem že ogromno govora, zato ne bi o tem ponovno odpiral razprave.

    ***Teologija pa se bolj ukvarja z drugimi vprašanji, mar ne ?***

    Npr?

  17. Koliko “pobožnih”želja je slutiti in čutiti v Utinih umotvorih ter v komentarjih nanje.:namreč želja premnogih tekom 2000 let že…,da katoliška in Kristusova Cerkev sploh ne bi nastala,da ne bi obstajala ter bila živo prisotna tako v zgodovini kot danes in tukaj.Pa vendar je tu in bo ostala-ne zgolj kot človeška ustanova-temveč predvsem kot Božja zgradba v Kristusovi moči do konca sveta!Kajti ni enaka nobenemu drugemu človeškemu delu,sploh ni od tega sveta!,presega ga tako kot Bog presega človeka in svet.Jaz nimam kaj početi z Bogom,ki je enak meni ali vam!Bog je BISTVENO drugačen in večji od vseh naših zamisli,sicer bi ne bil Bog!! Vi pa secirate ustvarjeno in narejeno ter protestirate ker se vam v tej secirnici noče prikazati sam Bog ter pred vami kapitulirati.Veste,v čem je problem:gledate pa ne vidite,ker pač nočete!

  18. “Teologija uporablja, po Lonerganu, transcendentalno metodo (če se ne motim, jo je utemeljil Kant), oz. interdisciplinarno metodo. ”

    No, torej se dejansko strinjava okrog metod.

    “Thomas Paine je v bistvu smešen v tej izjavi. ”

    V čem pa karkoli Paine s to izjavo absolutizira? Govori namreč o teologiji kot jo uporabljajo krščanske cerkve, pri čemer zgolj problematizira proučevanje nečesa, česar obstoj je sporen.

  19. ***No, torej se dejansko strinjava okrog metod. ***

    Pravim pač, da imajo naravoslovne znanosti drugačne metode, kot humanistične in družboslovne, pri čemer so vse vrste znanosti avtonomne. Če je to to, kar trdiš, potem se strinjava.

    ***V čem pa karkoli Paine s to izjavo absolutizira? Govori namreč o teologiji kot jo uporabljajo krščanske cerkve, pri čemer zgolj problematizira proučevanje nečesa, česar obstoj je sporen.***

    Absolutizira pozitivistični pristop k razlagi sveta okoli sebe. Kaže tudi, da nima pojma, s čim se teologija sploh ukvarja. Težko verjamem, da je bil tako nepoučen o teologiji, bolj verjamem, da je ta izrek zgolj zbadljivka teologom, kot pa stvar resnega diskurza. Ne vem, lahko se motim, nisem bral celotnega konteksta izrečenega. Vsekakor pa teologija ne proučuje ničesar, česar obstoj je sporen. Bog sploh ni predmet raziskovanja in proučevanja teologije. Po svoji definiciji ne more biti predmet nikakršnega proučevanja in raziskovanja zaradi svoje presežnosti.

  20. A zdaj se je pa z metodami kar naenkrat vse ok?!

    Ali je za vas teologija sploh znanost? Ali je za vas filozofija znanost? Slavko in rx, mar bereta preveč? Nikar mi ne svetuj kaj naj berem. Ker očitno imaš zelo slabo presojo o tem kaj kdo govori v svojih knjigah. Dovolj mi je za danes vaju in vajinih kvazi intelektualnih misli. Odločita se, kajti teologija je akademska panoga, fakulteta je članica univerze, teologi so mirno lahko člani SAZU… Odločita se že, kaj od tega sploh priznavata.

  21. “Kaže tudi, da nima pojma, s čim se teologija sploh ukvarja. ”

    Pravzaprav je zelo natančen o kakšni teologiji govori.

  22. Erlah, boste kaj porekli na moje pripombe? 😉
    Zdravko, ni mogoče brati preveč. Razen če berete romane Dimitrija Rupla … 😉 Pa da bi biblija ateistom ne pomenila nič? Seveda, za nas ni božja beseda, ker ne more biti, ampak … Duh veje, kjer hoče!

  23. Jasno, da teologija ni znanost! Pri znanosti mora biti prisoten objekt znanstvenega raziskovanja oziroma vsaj manifestacije njegovega delovanja, na podlagi katerih lahko sklepamo o njegovi biti. Pri teologiji ni ne enega ne drugega.

  24. “objekt znanstvenega raziskovanja” za teologijo je (človekovo) verovanje, ki ga sicer lahko raziskujejo različne vede, tako kot različne vede raziskujejo npr. glasbo ali šport. Težave s tem imajo samo tisti, ki jim gre zelo na živce verovanje ali glasba ali šport.

  25. @db: za raziskovanje verovanja je, kolikor vem, pristojna religiologija. Teologija pa pač nima tega poslanstva.

  26. Še celo WIKIPEDIA razlaga tako:

    Teologija (starogrško θεολογία: theología < θεός: theós – bog + λόγος: lógos – veda + pripona ια: ia) ali bogoslovje je družbena veda, ki preučuje religije. Prav tako sistematizira verske resnice in približuje razlage le-teh duhu časa in prostora.
    Teologija je v krščanstvu tudi disciplina, ki proučuje možnost razumskega spoznanja, temeljev vere, zlasti pa raziskuje okoliščine, opravičenost ter verodostojnost razodetja in vere.

    Zanimivo je, da izraza "religiologija" WIKIPEDIA ne pozna. Seveda, se na WIKIPEDIo ni moč zanesti, ampak vseeno izraz "religiologija" vzbuja pomisleke, da gre za komunistično kontro teologiji.

  27. AlFe, angleško menda znate, ka-li? Religiologija se bode preprosto prevedla v “Religious Studies” in ker imate radi wikipedijo, Vam poklanjam tale link: http://en.wikipedia.org/wiki/Religious_studies. Ki med drugim pravi: “While theology attempts to understand the nature and intentions of a supernatural force (such as deities), religious studies tries to study religious behavior and belief from outside any particular religious viewpoint. Religious studies draws upon multiple disciplines and their methodologies including anthropology, sociology, psychology, philosophy, and history of religion.” No, takole.

  28. Slavko, kaj pa filozofija. A je znanost? 🙂 Lepo je ko padejo intelektualne maske. Carlos, zakaj samo kontrirate? Religijologija torej kvečjemu preučuje družbeno pojavnost religije, kar pa nima veze s teologijo. Najbrž niti z vero samo, kajti družbena pojavnost je mnogo premalo za razumevanje vere. Delujete pa zelo učeno!

    Na vprašanje ali je teologija akademska veda, ali sodi na univerzo, … pa seveda ne mislite odgovoriti.

  29. Znanstveni status filozofije z vidika kriterijev sodobne metodologije in epistomologije je seveda vprašljiv; malo poguglajte in boste videli, da se o tem v humanistično-družboslovni srenji po svetu veliko debatira.
    Je pa filozofija zelo pomembna, saj je bila v antiki edina humanistično-družboslovna veda, iz katere so se postopoma razvile vse ostale tovrstne vede (sociologija, politologija, psihologija, antropologija, etnologija …)
    V srednjem veku pa je bila filozofija grobo zlorabljana s strani krščanske cerkve (“dekla teologije”).

  30. Zdravko, površno berete. Odgovoril sem na tisto, kar nam je serviral AlFe: “Teologija (starogrško θεολογία: theología < θεός: theós – bog + λόγος: lógos – veda + pripona ια: ia) ali bogoslovje je družbena veda, ki preučuje religije." Kar se tiče vprašanja, če sodi na univerzo: zaradi mene, čeprav sem sam bolj pristaš Bataillove smeri …

  31. Torej filozofija je sumljiva znanost?! Zanimivo. Kaj pa matematika, po vaše. Mislim da bi v tej vaši humanistično-družboslovni srenji bila tudi vprašljiva.

    Torej Slavko, filozofija je mati vseh znanosti, se popularno sliši. Ampak seveda najbrž ne v tej srenji, o kateri govorite. In moderna filozofija izhaja iz teologije. Že najbolj površen pregled zgodovine filozofije vam bo to dal. To o “zlorabah” znanosti… preveč ste Kardelja brali. Kaj pa če ni bila dekla ampak hči teologije?

  32. S tem ste mnogo povedali o svojem predstavnem svetu, Katolik … Kedaj pa autodafé nastopi?

  33. Filozofija je kraljica znanosti! In hči teologije… 🙂 Nekaj kar nekateri ne morejo prebavit!

Comments are closed.