Minuli teden sta se po dvakrat sestali dve delovni skupini. Skupina, ki se ukvarja z vpisom fiskalnega pravila v ustavo in izvedbeni zakon ter skupina, ki se ukvarja z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga. Eden izmed sestankov je potekal tudi v navzočnosti ministra za finance Janeza Šušteršiča. Ta je po srečanjih pojasnil, da pri nobeni od omenjenih skupin večjih razhajanj ni, da bi z malo truda lahko dosegli ustrezne dogovore glede odprtih vprašanj, da pa mora dilemo, ali fiskalno pravilo zapisati v ustavo in izvedbeni zakon, ali samo v slednjega, zdaj razrešiti politika.
Ne-argumenti zoper fiskalno pravilo
Ministrova izjava je sprva delovala pomirjujoče, a smo lahko takoj za tem prebrali, da večjih nesoglasij ni le znotraj koalicijskih strank, medtem ko obe opozicijski stranki vpisu fiskalnega pravila v ustavo nasprotujeta. Tako je bila za minuli petek sklicana tiskovna konferenca, na kateri sta poslanki Pozitivne Slovenije Maša Kociper in Alenka Bratušek predstavili argumente zoper vpis fiskalnega pravila v ustavo. Že dan prej, takoj po omenjenem sestanku delovnih skupin, je Kociprova v izjavi za novinarje dejala, da v njihovi stranki ostajajo na stališču, da zapis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben, saj ima Slovenija ratificirano mednarodno pogodbo, ki nas neposredno zavezuje in ima po našem pravu primat. Medtem pa se v SD sklicujejo na nedavni primer v Franciji, kjer so ugotovili, da fiskalnega pravila v ustavo ni potrebno vpisati, to pa jih še bolj utrjuje v mnenju, da tudi pri nas ustavne spremembe zaradi omenjenega pravila niso potrebne.
Na petkovi novinarski konferenci je nato stranka PS predstavila argumente zoper vnos fiskalnega pravila v ustavo. Poslanka Kociprova je predvsem poudarila, da vsi vemo, da zapis fiskalnega pravila v ustavo ne bo rešil javnofinančnega problema Slovenije, ne bo znižal bonitetnih ocen države, prav tako pa ne bo znižal kreditov. Po njenem je vztrajanje pri zapisu pravila v ustavo posmeh pravni državi, saj je bilo načelo uravnoteženosti izdatkov in prejemkov že zapisano v zakonodaji, pa se tega ni spoštovalo. Po njenem bi vlada morala, raje kot da se ukvarja s fiskalnim pravilom, začeti delati na nujnih reformah, fiskalno pravilo pa sprejeti z navadno večino in tako preko navadnega zakona dati trgom podoben simboličen signal.
Izvajanja opozicije so žaljiva do ustave Republike Slovenije
Ob izvajanjih Kociprove, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica, se pojavljata dve možnosti: omenjena poslanka ni seznanjena z evropsko pogodbo in delovanjem trgov ali pa je znanje iz prava pridobivala vse drugje prej, kot v predavalnicah Pravne fakultete. Če sprejmemo izvajanje PS kot podajanje nekakšnih argumentov (njihovo bistvo namreč ne temelji na dokazanih in relevantnih podatkih, ampak na besedni zvezi „vsi vemo“), potem dobimo občutek, da v omenjeni stranki ne razumejo pomena ustave, ki je temeljni pravni akt vsake države, brez katere ta ne bi mogla obstajati. Kot tak ima bistveno vlogo tudi v mednarodnih odnosih, kar zajema tudi zakonitosti trga. Ti se seveda še kako odzivajo na vsakršno spremembo katere koli ustave.
Ustavna ureditev Severne Koreje tako onemogoča prosti trg, zato je to vase zaprta država, ki trpi hudo pomanjkanje in revščino, medtem ko ustava ZDA omogoča prosti trg, s tem pa je odprta v svet, kar ji zagotavlja tudi večjo mero svobodnega delovanja. Zato je govoriti, da zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo ne bo spremenil ničesar, neumnost brez primere in je celo žaljiva do vseh, ki ljubimo našo državo in ustavo močno spoštujemo. Še bolj žalostno pa je, da takšne izjave prihajajo iz ust poslanke, ki ima pravno izobrazbo. Ustava pač ni nek toaletni papir, na katerega nekaj hitro napišemo, vržemo v koš za smeti in pozabimo. Zato bi zapis zlatega pravila v ustavo dal trgom in bonitetnim hišam najmočnejši možni signal, da Slovenija pri konsolidaciji javnih financ misli resno, kot tudi s kasnejšimi nujnimi reformami. Za Kociprovo in njeno stranko je zanimivo tudi to, da očitno ne poznajo evropske pogodbe, kjer je jasno zapisano, da mora Slovenija fiskalno pravilo zapisati na trden in trajen način. To pa je možno le z zapisom v ustavo in v izvedbeni zakon. Če bi namreč pravilo zapisali zgolj v zakon, ga lahko kdorkoli in kadarkoli zaobide s katerim koli drugim zakonom. Ali, če si na hitro pogledamo analogijo z zgodbo o treh pujskih, ki zidajo svoje hišice, eden iz slame, drugi iz lesa, tretji pa jo zida iz opeke. Mimo pride volk. Z lahkoto odpihne prvi dve hišici, zidane iz opek pa ne more.
Ob bok argumentom Pozitivne Slovenije je stopila tudi stranka SD, ki se, kot že omenjeno, sklicuje na primer Francije, kjer je ustavno sodišče pred kratkim ugotovilo, da fiskalnega pravila v ustavo ni potrebno zapisati. A tudi ta argument SD ne drži vode. Francija namreč fiskalnega pravila še ni ratificirala, zato ustavnih sprememb pred ratifikacijo ne potrebuje. Slovenija pa je fiskalno pravilo že ratificirala, s čimer se je pred mednarodno javnostjo pravno zavezala, da bo pravilo zapisala v ustavo. Zato je za Slovenijo to po ratifikaciji edina možna pot.
Ne fiskalnemu pravilu, apokalipsa Sloveniji
Če opozicijski poslanci v politično zelo vroči jeseni torej ne bodo zmogli zmage razuma nad svojo ideološko zaplankanostjo in bodo zapis fiskalnega pravila v ustavo zavrnili, ne bodo povzročili Sloveniji samo dodatnih znižanj bonitetnih ocen in poglobitve že tako hude finančno-gospodarske krize, ampak bodo povzročili tudi politično krizo. To pa ima lahko apokaliptične razsežnosti, saj je oboje odličen humus za nastanek različnih političnih ekstremizmov, ki so se v zadnjem obdobju že začeli kazati v več obrisih. Takšna kriza pa ne bo povzročila samo propad našega naroda, ampak tudi propad tisočletne slovenske kulture in samobitnosti. Odgovornost tokratne opozicije je največja v tisočletni zgodovini Slovencev. Ali bodo sodelovali pri reševanju, ali pa bodo grobarji vsega slovenskega. V primeru slednjega, naj plačajo primerno ceno. Vsekakor pa, draga opozicija, ne imejte nas državljanov za norce!
