Ne gre za cenzuro. Gre za miselno lenobo.

43
589
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Nedavno se je novinarska kolegica v Dnevniku ostro spravila nad enega najbolj prepoznavnih slovenskih piscev, Draga Jančarja, in nad njegov najnovejši roman Maj, november. Češ, to je roman, ki ni vreden niti pisatelja začetnika. Njena osnovna teza je, da so vse lastnosti in obnašanje glavnega junaka romana daleč od tega, kako naj bi danes živel povprečen 30-letnik.

V kritiki me ni zmotilo, da novinarka noče razumeti uglajenosti Jančarjevega jezikovnega sloga, ampak si želi bolj robate, da ne rečem vulgarne govorice. Kot namreč zapiše, “povprečen 30-letnik zanesljivo ne ‘lega’ z žensko, pač pa z njo seksa, kavsa, fuka”. Bolj kot njena želja po robatosti Jančarjevega pisanja me je zmotila popolna odsotnost razumevanja sveta, ki ga po vsej verjetnosti ne pozna. Zato po njenem Jančarjev junak, kot ga v romanu opisuje, ne more in ne obstaja. Po njeno očitno lahko obstaja le junak, ki živi v miselnem okviru, iz katerega izhaja ona sama.

To pa je pravzaprav ključni problem povprečnega slovenskega novinarja. Zagledanost vase in v svoj ozki svet.

Desnica si dostikrat napačno predstavlja, da so številne stvari v slovenskih medijih cenzurirane, narejene namensko, organizirane od zgoraj. Morda to velja občasno, ko se neka točno ciljana informacija hkrati objavi v Dnevniku, Delu ali pa morda Mladini, nato pa jo po tekočem traku vsi povzemajo. Toda vsakdanje življenje nekega povprečnega novinarja je precej bolj dolgočasno. Novinarji so redkokdaj deležni cenzure, tudi samocenzure je verjetno zelo malo. Novinarjev, ki bi jih oblast želela cenzurirati, skoraj ni več, novinarjev, ki bi se zatekali k samocenzuri, pa tudi več ali manj ni.

Večino “cenzorskega” dela je med izobraževalnim procesom že opravila Fakulteta za družbene vede. Ostalo pa naredi še čredni nagon med novinarji, ki smo mu vedno znova priča – od množičnega podpisovanja peticije pod Janševo vlado (in ne prej ne pozneje pod nobeno levo vlado) do zadnjih (sicer upravičenih) protestov za svobodo govora – a očitno le v Franciji, medtem ko teh istih protestnikov grožnje uredništvu Reporterja in Demokracije skoraj ne zanimajo.

Na fakulteti, v katero je največ upov (pa tudi denarja) polagala slovenska levica, so novinarje zagotovo naučili nekaj: da se ne (samo)sprašujejo, zakaj bi bilo nekaj lahko drugače, kot so do sedaj mislili.

Pojdimo zato k začetkom novinarske indoktrinacije, k slovenski zgodovini, ki se tako rada odpira po medijih. Kar je normalno glede na to, da je vsak teden kakšna partizanska proslava, občasno pa še kakšna domobranska. Uglednemu in izobraženemu (na FDV) novinarju mora biti zato takoj jasno, kdo je na strani dobrih in kdo na strani slabih. Še predno se loti pisanja ali poročanja s te ali one prireditve. Natančneje: še predno se sploh odpravi na teren. Slika, ki jo ima povprečen novinar v glavi, ne pušča dvoma: domobranci so izdajalci in pika. Partizani pa heroji in pika. Ob tako jasni in enostavni sliki, ki ne zahteva nobenega truda in razmišljanja, je zato resnica nepomembna.

Še več. Tudi relikti nekdanjega režima se v glavi povprečnega novinarja žal slikajo kot nekaj pozitivnega. Zakaj bi bila Udba lahko nekaj negativnega, če je na FDV kot eden izmed uglednih gostov prihajal prav nekdanji Udbovec in odgovorni urednik Dela Mitja Meršol? Vedno uglajen, prijazen in z metuljčkom za vratom. Sklepanje je preprosto – če je ugleden Meršol, potem je ugledna tudi Udba. In ne čez enega ne čez drugega ni spodobno grdo govoriti. Če pa že kdo je tako nespodoben, pa ga je bolje neobjaviti. In če slučajno kakšen medij to objavi, itak ni resen medij.

Posledice so še toliko hujše za interpretacijo in iskanje resnice o novejših dogodkih – vedno znova se novinarji namreč zatekajo k najbolj enostavnemu miselnemu vzorcu – eni so dobri, drugi pa slabi. Če smo bolj konkretni – nekdanji predsednik Milan Kučan je najmanj četrti dobri mož, Janez Janša pa utelešenje vsega zla.

Prav zato boste, drage bralke in bralci, težko v osrednjih slovenskih medijih zasledili izjavo, ki bi bila kakor koli kritična ali – bognedaj – žaljiva oziroma brutalno satirična do nekdanjega predsednika Milana Kučana. Novinar jo bo že sam izrezal, ker je nespodobna. Ugledni novinar, ki bi seveda še naprej želel ostati ugleden, namreč ne bo objavil – po njegovem mnenju – neprimernih izjav. Desnica bo to upravičeno razumela kot cenzuro, levi novinarji pa bodo enako dejanje opravičevali z visokimi novinarskimi standardi in s tipičnimi izjavami, da bi bilo to nedostojno in neprimerno za javni diskurz.

Iz Milana Kučana slovenska levica dela simbol (v zadnjem času absurdno tudi simbol osamosvojitve). Rušenje tega simbola je za slovenskega novinarja najmanj nedostojno. Spomnimo se samo, kako lepo je bila slovenska levica tiho, ko je Kučan novinarko na njeno vprašanje zavrnil s povsem neprimernim vprašanjem, če je že poročena. In nato dodal, naj se raje s tem ukvarja. O tem ni bilo velikih naslovnic, še več – o tem ni bilo niti kakšne posebne novinarske solidarnosti z novinarko.

Še več. Vsak dosedanji poskus vzpostavitve demokratičnih standardov v osrednjih javnih medijih, kjer se je tu pa tam kakšnemu novinarskemu začetniku zapisalo stvari, ki so bile drugačne, se je končal z uporom novinarjev staroselcev in kričanjem, da se rušijo novinarski standardi. Na Slovenski tiskovni agenciji je tako direktor Bojan Veselinovič osebno odpustil tedanjega odgovornega urednika Boruta Meška, ki je nekaj mesecev zatem umrl. Zgodba, ki kriči do neba. Toda noben novinar, ki je pred dnevi vihtel svinčnik v zrak, ni tedaj ust odprl. Ker so se s tem strinjali. To je bil namreč njihov svet, svet, v katerem drugačni pogledi niso sprejemljivi.

In da se za konec vrnemo k Jančarju in kritičarki z Dnevnika. Morda v njegovem romanu niti ni bil tako velik problem junak, ki naj ne bi sodil v sodobno slovensko družbo. Kot se na koncu zapiše novinarki, jo zmoti, da Jančarju kar “naenkrat popusti zbranost, da nas posadi pred televizorje, kjer si vrla elita na neki državni proslavi prepeva komunistične pesmice. Skratka, titovka dol za tako sveto literarno preproščino”. Namesto da bi se torej novinarka vprašala, zakaj je Jančar to napisal in zakaj je prav tako napisal, v svoji novinarski preproščini ostaja neomajna: svet, v katerem živi in ga pozna, je dober svet. Svet, v katerem ne živi in ga ne pozna, pa je slab.

P.S. Tudi sam sem študiral novinarstvo na FDV, še bolj pa slovenščino na FF.

43 KOMENTARJI

    • Še enkrat preberi članek.

      Naslov je odličen ( morda bi bil lahko še bolj UDAREN: Birokratski novinar ali Novinar – KLON FDV) in članek je tudi odličen, ker gre po rdeči niti razlagati naslov.

      Gre za klone, ki se ne sprašujejo o svetu in o družbi in o zgodovini in o sebi. Samo nabijajo. Kar se že dolgo nabija. Pri tem dobivajo piškotke ali namišljene piškotke. Težko je reči, da gre za samocenzuro, ko pa novinar nima pred sabo niti ustvarjalne rešitve in pogleda – ki se ga potem odloči zavreči, ker bi s tem tvegal, da ga postavijo med Ne-naše. Ali pa bi celo zgubil novinarsko biro-kratsko službo.

      Klon je nesamostojen. Naredi tisto, kar se od njega pričakuje. Nikoli ne razočara svojega kolektiva, ker gre kot tank po traktorskih kolesnicah.

      Edino ena napaka:

      Kučana res kloni ne omenjajo z zločini in UDBO in komunisti. A ne zasledim, da bi ga ravno bildali v kult osebnosti sedaj, ko je hitro-veneči se starček. Kučanov kult bildajo janšisti.
      Tudi ti Sarkazem ne moreš iz svoje kože, iz janšistične kože, in misliš da Kučan vodi vse niti, da narekuje vsakemu FDV klonu kaj naj piše. Kučan je starček , ki sem pa tja še kaj zmanipulira: Jankovića, Bratuško – kakšno odlikovanje UDBOvca je predlagal Sluzastemu – več pa ne. Mislim, da sta Zidar in Zemljarič in drugi mafijski strici – veliko bolj operativna in vplivna. Tudi pokojni UDBOVEC Niko Kavčič je bil tak mafijski kaliber, ki je bil bolj vpliven zadnji desetletji kot Kučan – pa še dobro povezan z Bavčarjem in JJ.

      Uroš Urbanija, odličen članek!

      Obratno pa drži: JJ kult bildajo janšisti in ga negativno bilda vsa komunistična falanga, torej fašistični mainstream mediji.
      Očitno medijem JJ koristi, a na drugačen način kot mislijo janšisti.

      • Daj pavel, umiri se glede Janše. Obseden si, neužiten. Škoda tvoje precejšnje inteligence. Blodiš. Razen, če namerno ne iščeš piškotka s tiste strani, ki ima vse v rokah od 1945 naprej. Ne bi bil edini znotraj t.i.desnice, ampak vseeno ni spodobno.

        • @IF: ali bi lahko kritiziral vsebino prosim. Le kdo je obseden???

          Jaz čisto resno mislim zate, da si zelo inteligenten ( nisem ciničen!), škoda je le, ker imaš toliko socialistične fritzl navlake v sebi. Gotovo si že 20 ali 30 let zaposlen v kakšni družbeni NADSTAVBI: fakulteta, zdravstvo, šolstvo, sodnija – kjer je težko iti čisto novo smer. Večinsko se je treba prilagajti kolegom, prijateljem – saj drugače bi me eks-komunicirali, imeli za popolnega čudaka ali sovražni element.

          • tovariš pavel

            Vidim, da si velik kučanist. Kar tako naprej pa boš deležen veliko piškotkov. Le vneto ponavljaj o janšistih, uporabljaj konstrukt UDBE o vsegliharstvu in piškotki bodo začeli padati v tvoja usta.

      • Torej po tvojem prepričanju Kučana pred mikrofone in TV ekrane ob ključnih trenutkih zaradi “bildanja” njegovega kulta vabijo le Janšisti za svoje potrebe. Moje mnenje je povsem drugačno. To je del prefinjene strategije in taktike medijske mašinerije kontinuitete, ki jo večkrat tudi razumneži spregledajo. Ampak pri povprečni in podpovprečni raji za njihove potrebe poslanstvo njegovega pojava v javnosti vedno vžge..

        • A se ti zdi, da ga toliko vabijo pred mikrofone in TV?
          Seveda ga za upokojenca vabijo preveč.
          Čemu? Meni se zdi tip globoko prestrašen in zmeden starček. Zelo se je zredil in zelo postaral. Skrbi ga fejst pobirajo.

          Mislim, da nima take vloge. Ni mi niti pameten, niti operativen. Pod sabo ima dosti SAMOUPRAVNIH mafijskih celic, ki imajo dosti večjo moč od njega.

          Mediji morda bolj skrbijo, da dražijo SDS in delajo famo iz tega.

          Veliko bolj verjamem ( VEDETI PA NE MOREM, KER NISEM PRI TEM UDELEŽEN!, nisem del teh mafijskih krogov) temu, da so razne mafijske-rentarske interesne skupine, ki delajo posle s političnimi strankami, da ohranijo privilegije. To je bil tudi eden od očitkov liberalcev JJ, da je v času vladanja delal posle s temi mafijskimi skupinami, namesto, da bi jih odsekal. Številni so bili nad njegovimi vodstvenimi in odločnimi potezami zelo OČARANI in takrat v letih 2004 do 2008 zelo razočarani. Vse upe pa so izgubili v 2. mandatu.

  1. Če bi se namreč novinar oz. novinarka miselne “lenobe” znebila in začel(a) pisati svobodno in objektivno, bi izgubil(a) službo in za vedno uničil(a) poklicno kariero, ali pa umrl(a)kot omenjeni Meško ali Slivnik.

  2. Tudi med novinarji se najdejo takšni, ki vidijo malo širše.
    Je pa res, da so še zmeraj v manjšini.
    Pred petindvajsetimi leti, ko smo se šli osamosvojitev, smo malo bolj previdni ocenili, da bo potrebno preteklih štirideset, petdeset let enoumja izneačiti s podobnim časovnim okvirom, da bom prešli v normalno demokratično državo.
    Takrat nihče izned nas ni resno razmišljal o tem, da se bo enoumje še nadaljevalo.
    Namesto, da bi bili danes tako 25 let stran od komunistično-populističnega enoumja, nam še vedno servirajo iste floskule kot petdeset let nazaj.
    Zanimivo, da smo jih še vedno pripravljeni prebavljati!
    Morda pa koga ob vseh takšnih floskulah vseeno kam prime?

  3. Jaz imam občutek, da je indoktinacija novinarjev nek splošen pojav tako v “levih” kot “desnih” medijih. In še tistih nekaj novinarjev, ki bi radno in zmoglo pisati objektivno oz. vsaj z “svojo glavo” tega ne počne, ker bi s tem tvegala izgubo službe. Ker tako kot si je težko zamisliti, da bi si nek levo usmerjen medij privoščil neko poglobljeno in objektivno kritiko kakega Kučana, si je težko zamisliti tudi to, da bi nek desni medij zmogel neko poglobljeno, objektivno kritiko Janše. Gre za splošno delitev na “naše” in “njihove”. Problem pa seveda ni toliko v novinarjih, kot je v bralcih. Dokler bojo bralci plačevali za pristranskost in neobjektivnost ter politično in ideološko propagando, toliko časa jim bojo mediji to tudi servirali.

    • Spet lažeš. V desnih medijih ni indoktrinacije.

      Objektivna kritika Janše se je zgodila že na Časniku, na Portalplus itd…

      • Portalplus je klasično liberalni medij, torej sredinski medij.

        Časnik je desni, konzervativno liberalni medij.

        Kaj pa “desni” mediji? Reporter, Družina, Ognjišče, Demokracija, Politikis? So tam zmožni konstruktivne kritike JJ in SDS? Daleč od tega! Pravi PARTIJSKI časopisi. Tako se je KPS obnašala leta 1960.

        Moram pa pohvaliti Reporter, ker že 10 let in še posebej zadnja 3 let vedno bolj močno objavlja članke klasičnih liberalcev ( Porčnik, Brščič, Štih) in intervjuje z ljudmi te usmeritve po svetu.

      • Kaj pa osladne pisarije B.M.Turka v Reporterju,kjer vsak teden nastopa kot pravi JJ dvorni pisar.To ti je “podn” pisanje

    • Ane, pa smo spet tam – vsi so glih …. Mene pa le bolj zanimajo dejanske razlike med njimi. Ampak da to realnost ugotoviš je pa potrebno precej miselnega napora in občutka za realnost.

      • Razlike med njimi niso pomembne, ker v demokraciji je različnost, pluralnost nekaj, kar je povsem legitimnega. Nekoga torej ne moreš napadati zaradi njegove različnosti, drugačnosti.

        • Te pa res ne razumem – razlike med njimi niso pomembne, pa čeprav v demokraciji. Kako naj potem vem, komu in zakaj verjeti in se na osnovi tega odločati …, demokratično seveda.

          • Ja, ampak za demokracijo je pomembno ravno to, da imaš izbiro, torej, da obstajajo med različnimi možnosti razlike. Zato te razlike niso pomembne v vsebinskem smislu, ampak je pomembno le to, da razlike sploh obstajajo, da se lahko potem v vsebinskem smislu vsak odloči po svoje.

        • To kar trdiš morda res velja za demokracijo, s tem pa pri nas, žal, še nimamo izkušenj.
          Tako da ja, članek je odličen.

    • Lenko P…”Problem pa seveda ni toliko v novinarjih, kot je v bralcih. Dokler bojo” ….

      Najprej je problem v novinarjih … ampak še prej je v FDV vsebinah … pa še prej v oblasti enoumja …. še prej pa, no kje že ?

  4. Bistvo te miselne lenobe novinarjev je:

    Malomaren odnos novinarjev do resnicoljubja, človekoljubja, pravičnosti in odgovornosti.

  5. Povprečnemu FDV peroprasku se zabavljanje čez Milana Kučana zdi malodane svetoskrunske. In si reče: Kučana omenjati v istem stavku s komunistično tajno policijo pa res ni lepo, ko pa nas vendar gleda s svojimi nedolžnimi očkami tak ljubeče. In da notranji sovražnik levico sramotno poimenuje za nekdanje komuniste, ko pa vemo, da smo imeli samoupravni socializem, ki je nekaj čisto drugega in ki je kot vemo limitiral k skandinavski socialdemokraciji. Pa stalinu smo rekli ne. Itak. Skratka: FDV ofce imajo v svojo sivo celico implantiran program, ki v primeru neviht drobnico vedno nezgrešljivo pripelje nazaj v ogrado. Program se glasi: Kučan good, Janša bad. Program je nezbrisljivo zakodiran in čredi pač ni rešitve.

  6. Meni pa je bil Kučan v onem spraševanju novinarke, če je že poročena in ko ji je svetoval, naj misli raje prav o tem, prav simpatičen. Kar mi sicer pač ni. Simpatičen, ker je tako nesramno šel čez vso politično korektnost, ki se posebno pri FDVjevcih pričakuje od politike, kaj šele od simbola moči in “prave smeri” te politike v Sloveniji. 🙂

    Sicer pa, ja – zelo se strinjam z avtorjem. Živ obup. Mentaliteta večina današnjih mladih novinarjev ( nekateri že rojeni, kaj šele vzgajani v svobodi) je bolj problematična kot ona novinarjev v trdem komunizmu. Razen redkih prepričanih boljševikov je bil komunizem za mnoge novinarje iz prejšnjih časov norma ( prisila) od zunaj, današnji pa ga podedujejo kot ponotranjeno stvar, nekaj kar pijejo z materinim mlekom in kar se potem dodatno zacementira na fakulteti, ki je delo Staneta Dolanca, ki je edina take sorte na prostoru ex-YU; pralnica možganov.

    Sam sem bral citiran komentar te “smrklje” iz Dnevnika, ki je ne poznam, na račun novega Jančarjevega romana. Zgrožen, kako nekdo s svojo identifikacijo z nekim svetom, ki je podn v vseh pogledih (današnji normalen 30letnik naj bi imel žensko samo zato, da z njo “seksa, fuka in kavsa”) z močjo javne besede podira svet vrhunskega umetnika, svet, ki je še nekaj vreden. Žalostno.

      • Pavel avtorica kritike je Mojca Pišek.
        To pa je ena od njenih pesmi najdena na spletu pa se prepričaj kdo lahko koga kritizira:

        Doma

        Grem tja, kjer cesta se konča.
        In grem naprej, vse do tja, kjer svoboda je doma.
        Hrepenim – želim, da čim več je dobim – letim.

        Letim, letim in izgubim vse to, kar bilo je zlo.
        In sedaj je lepo.
        Bo še kdaj tako?

        Me mar razume kdo?
        Letim.

        Po moje je to pesem, ki jo je zmožen vsak dijak prvega letnika gimnazije.

    • Zanimivo je, da v video prispevku ne pove, katero vprašanje je bilo zastavljeno. In smo spet tam. Cenzura, ali miselna lenoba? Ampak to pač povprečnega bralca očitno ne moti. Ne moti ga, da se mu servira nepopolne, pristranske, manipulirane informacije, ker je njegova reakcija že v naprej odločena. Podporniki Kučana se bojo v tem primeru avtomatično, po refleksu postavili na njegovo stran, nasprotniki pa po enakem principu na nasprotno.

      • Še vedno pa imamo nasprotniki Kučana prav.

        To je nezaslišana izjava. Če bi to rekel desni politik, bi bil ožigosan za šovinista.

        • Ja, s strani levičarjev zagotovo. Desničarji bi ga pa branili. Še pomnete gospodje “pregled mednožja” poslanke Širc s strani poslanca SDS? A je takrat kateri desničar branil Šircovo? Vsi ste isti, nimaš kaj.

  7. Tudi mene je zelo zabolel članek o delu našega, v tujini najbolj priznanega pisatelja, ki pa očitno nima zadosti dolgega dometa za vsevedno novinarko, katere kritika spominja na kakšne filmske kritike Marcela, ko se vprašaš, ali je človek božji sploh videl ta film. No tudi vsevedna, vase zaverovana novinarka je prepričana, da so intelektualistično besediščno spakovanje in raste, ki jih ima na glavi(moral sem na spletu poiskati njeno biografijo), dovolj za radiranje umetnika svetovnega formata.

    Bravo Uroš, odličen članek. Če bi živel “v njenem svetu” bi ti omenjena novinarka gotovo rekla “titovko dol”.

  8. Zmotno je prepričanje da desni mediji ne bi odreagirali,če bi se denimo prvak opozicije posluževal nedemokratičnih izjav,ter podpiral nostalgični titoizem?Dejstva so znana da je bivša FSPN izšolala svoje kadre v stilu Marx doktrine.Ni pa rečeno da so prav vsi podlegli tej ideološki konsekvenci (lahko bi jo poimenovali kar možganski virus),saj je splošno znano da vzshodni Nemci še danes nosijo travme te utopije!Kar se pa Draga Jančarja tiče,pa novinarka kot kritičarka tako ali tako ne more dojeti pisateljevega miselnega nivoja,ker je mentalno resnično v svojem svetu pod okriljem “naših”in ne drugorazrednih!?

  9. Samo en dodatek:nič novega nam pravzaprav niste povedali,kajti nobeden od zgolj na FDV-ali nekdanji FSPN=fakulteti za strogo nadzorovano oblikovanje praviloma obvezno “organiziranih”kadrov in temeljito indoktriniranih “novinarjev” ni niti resnično izobražen,še manj pa “ugleden”. Če bi to vsaj približno bili,bi morda za začetek lahko poiskali za svoj poklic vsaj Slovenski izraz.

  10. Realen povzetek stanja duha večine slovenskih novinarjev, dodal bi še nekaj publicistov. Da pa med našimi novinarji samocenzure nekako več ni, pa je deplasirano. Le zavedajo se je ne več, ker jim je defaultirana, skoraj gensko zapisana. In če ob tem dodam še značajske in grebatorske posebnosti teh novinarjev, pač imamo pisune, kakršne pač imamo. Posledično seveda pa tudi stanje duha bralcev, gledalcev in poslišalcev, pa še kakšnega fanatičnega komentatorja blogov vmes….

  11. Jančar je kapaciteta svetovnega formata. Rešil se je Fritzlove kleti. Sedaj pa ga ena smrklja, globoko klonirana iz temine te kleti zmerja.

    To “klon-kritiko” verjetno Jančar jemlje kot pohvalo. Vsaj mogel bi.
    Ker je mafijskim centrom moči stopil na prste ali roko? Fritzl je zastokal, kloni pa so sprožili medijski napad.

  12. Očitno gre v nekaterim v nos, da je Jančar prejel francosko nagrado za književnost, zaradi visokega vrednotenja Jančarjevih knjig v Franciji.

  13. ..naštejte pet slovenskih novinarjev, za katere mislite, da so sposobni, razgledani, poznajo zadeve o katerih pišejo in imajo profi in korekten pristop in predvsem željo po resničnosti oz. objektivnosti..??

  14. 1. zgodovinska zapoved: Partizani so heroji in domobranci izdajalci!
    2. zapoved: Če dejstva govorijo drugače, se mirno obrni na prvo zapoved.

    • A to se ne da sicer razložit? Je potrebno to rešit z zapovedjo. Z zakonom. Morda pa to napišemo v Ustavo?!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite