Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu

19

S tem sporočilom sta njegov avtor, starogrški dramatik Sofokles in junakinja Antigona, previharila 2500 letno zgodovino evropske misli in etike. Tako sta prišla do nas, ne samo kot tekmeca staremu in današnjemu minimalnemu pravilu svetovnega etosa , »ne stori bližnjemu tega, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili«, ampak celo maksimalnemu Jezusovemu pravilu: »stori to, kar želiš, da bi drugi tebi storili.«

Sofokles se je zavedal, da s tem stavkom vstopa v območje etike, saj je sam dejal, da njegove osebe ne kažejo kakšni ljudje so, ampak kakršni naj bi bili, torej dobri. To pa je predmet etike. Naloge, da je njena dolžnost vzgajati, se je »lepa umetnost« zavedala dolga stoletja in sta skupaj z etiko korakali v prihodnost druga ob drugi.

Kot je opozoril že sam Sofokles, je že v tistem času Evripides ubral drugačno pot in prikazoval ljudi takšne kot so, torej tudi z negativnimi lastnostmi. Na prvi pogled bi izgledalo, da se je lepa umetnost s tem odpovedala etičnemu poslanstvu. Vendar so umetniki , ki so šli po njegovi poti in so se, vsaj delno zavedali etične odgovornosti, svojo izbiro opravičevali s trditvijo, da negativni junaki usmerjajo (bralca, gledalca)k nasprotnemu ravnanju, torej k dobremu. Ker je to samo delno res, leposlovje s takim pogledom ne bi smelo prevladati. V resnici je prevladovalo vse bolj in bolj, in danes si pomaga celo s trditvijo, da je za rešitev etičnih problemov v družbi dovolj, če nanje pokažeš. Torej: »Napihuj slabo in rodilo se bo dobro.«

Slovenci, in najbrž ne edini, poznamo tudi vmesne in čudne rešitve. Znana slovenska pravljičarka, pesnica, dramatičarka Svetlana, s svojimi izjavami, ki segajo v področje etike, razburja slovensko javnost. Pred kratkim je izbil sodu dno njen, lahko bi rekli, klic: “Nekatere stvari je treba sovražiti”. Torej, »ne da sovražim, da ljubim sem na svetu«, ampak »ne da ljubim, da sovražim, sem na svetu«. In to reče pravljičarka, pesnica ,ki je pred leti napisala: »Dobrota bo premagala sovraštvo, ljubezen v srcih bo pregnala mraz.« Pravljičarka, ki otrokom kot sonce razsvetljuje svet, voditeljica, ki jo otroci sprejemajo za mojstrico pri gradnji njihovih gradov v oblakih, graditeljico njihovih belih cest in sveta ljubezni. In ta njihova ljubljenka zavestno stoji za izjavo, da je nekatere stvari treba sovražiti. Ni naštela, katere stvari sovraži in zakaj. Navedla je le, da je katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Čeprav je tako izjavljanje najbrž kaznivo dejanje, vendar po izkušnjah, zaradi tradicije verjetno ne bo preganjano, bi bilo dobro vedeti, kaj konkretno je tisto, kar »je treba sovražiti«. Ne morem si misliti, da je to katoliški nauk, saj je po njem katoliška cerkev nosilka ljubezni. Cerkev sovraži samo greh, ljubiti pa uči tudi grešnega človeka. Tudi takega, ki ga civilna oblast obsodi in kaznuje. Sama sebi in javnosti priznava, da je tudi grešna. In dobro bi bilo vedeti ali je greh cerkve tisto, kar naša pesnica sovraži. Če bi se zgledovala po krščanstvu, grešnih kristjanov ne bi smela sovražiti. Sovražiti bi pa morala njihova slaba dejanja.

Pesnica je po poklicu prerokinja. Ne da samo prerokuje, kaj se bo v prihodnosti zgodilo, ampak je njena dolžnost, da to prihodnost tudi gradi. Pa ne tako, da kar v otroških dušah zgradi, to z izjavo o nujnosti sovraštva, veselo potepta. Kot velikan, ki »kar z rokami naredi, to z nogami potepta«. Cerkev, ki jo je treba sovražiti, tega zagotovo ne dela, vsaj ne v veliki meri in načrtno. To vsi, ki prisegajo na objektivna merila, z gotovostjo priznajo.

Verjetno je Svetlanino sovraštvo usmerjeno na duhovnike, ki so se s pedofilskimi aferami izneverili svojemu poslanstvu. Če je to res, bi morala jasno povedati  in se tako pridružiti vsem tistim, ki tako ravnanje obsojamo. Obsojati duhovnike »kar počez« in z njimi vse krščanstvo s citirano izjavo, da je katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti pa gotovo ni prav. Morda je v ozadju tega sovraštva misel Bertranda Russela, da je le malo ljudi srečnih dokler ne sovražijo drugega človeka, naroda ali vere.

Pedofilijo v Cerkvi je nujno treba preganjati še bolj kot drugod, čeprav je tega v mladinskih civilnih ustanovah bistveno več, pa jih zato ne sovražimo. Cerkev je namreč za svoje ravnanje zaradi svojega učenja še veliko bolj odgovorna.

19 KOMENTARJI

  1. Sapramiška je stopila levu na rep in ta zdaj že cel mesec tuli kako hudobna je ta miš, hkrati pa zraven malica druge živali. 😀

  2. Svetlana ne sovraži cerkve zaradi pedofilov, saj je tudi sama večkrat povedala, da tudi otrok ne mara.

    • MEFISTO: točna ugotovitev!
      Makarovićka sovraži RKC zaradi slovenskih kulturnih korenin! Ona deluje raznarodovalno-uničevalno! Prekrstila bi nas rada v pravoslavce in nas poistovetila s seboj, brez korenin!
      RKC pa ji gre s svojim zločinskim delovanjem v zadnjih 20-ih letih samo na roko!

  3. “Pedofilijo v Cerkvi je nujno treba preganjati še bolj kot drugod, čeprav je tega v mladinskih civilnih ustanovah bistveno več, pa jih zato ne sovražimo.”

    Spoštovani avtor. Ko bo tudi drugim ustanovam dokazano premeščanje in sistemsko prikrivanje pedofilov in bodo zaradi tega kazensko in odškodninsko obravnane, kot je bilo to katoliški cerkvi (katero sestavljate bojda vsi verniki) potem bo ta stavek imel kakšno težo. Do takrat pa Vas žal ni mogoče najbolj resno jemati.

    • rx170: kaj pa porečeš na pedofila, levičarja, tvojega, posiljevalca otrok, Vital Mala!? Tu pa molčite!

        • so pa njegove knjige se vedno na seznamih knjig za domače branje in bralno značko za osnovnošolce. Kdo ga ščiti in forsira?

          • @Mietzsche
            halo? dela, ki jih napiše pedofil naj berejo otroci? da ne govorim, da so nekatere celo napisane z vidika pedofilov, recimo Śkoljka sv. Sebastjana. in,da se ga vabi v šole? Ponavljam vprašanje kdo ga ščiti in forsira?

          • ojej, ko zmanjka argumentov pa se pride s takimi ibednimi forami. For info prebrala sem tudi omenjeno knjigo in to pred nekaj meseci, zgodba: ob histerični materi in +-odsotnem očetu, sošolki, ki je pri 12 letih że zakorakala na pot prostitucije, saj za poljub zahteva in dobi plačilo, je edini, ki mu je mar za dečka/e stari pedofil – need some more?
            Pa tudi, če ne bi napisal nobene knjige s sporno vsebino, avtor, ki zagovarja pedofilijo, v JAVNI šoli nima kaj iskati ne on ne njegove knjige!

            p.s. leta 2000 je bil pravnomočno obsojen zaradi nekih porno fotografij s 13 letnim fantom!

        • Zdaj ga ne, so mu pa v preteklosti pomagali to skrivati.

          Skrivalnice so se šli tudi drugje, le, da ni povzročilo toliko škandala.

  4. Mietzsche

    kaj vam ni jasno? V njegovih knjigah je prisotna pedofilska tematika, pisana s stališča pedofilov, tudi v tistih, ki se jih v okviru javne šole daje brati otrokom – glej primer zgoraj!, da o nekaterih ogabah, ki jih je sproduciral, sploh ne izgubljam besed.

    Ne vem pa zakaj se zavzemate, da ima lahko človek, ki se zavzema za pedofilijo, dostop do otrok? Bolno in zaskrbljujoče!

    Tako kot se cerkvi upravičeno! očita neustrezno ravnanje v primerih pedofilije, je ravnanje slovenskih (šolskih) oblasti v primeru Vitana Mala prav tako povsem nerazumljivo in neustrezno!

    http://www.delo.si/clanek/130262

    »Uresničevanje bolnih fantazem«

    Dr. Milena Mileva Blažić z ljubljanske pedagoške fakultete se kot znanstvenica ukvarja z mladinskim opusom omenjenega pisanja. Tematika spolnosti, spolnih zlorab in podobnega se ji ne zdi sporna, sporen je način njene obravnave in perspektiva, ki je na strani storilca. Blažićeva v Malovih besedilih vidi površinsko (domnevna vzgojnost) in globinsko (zagovarjanje nasilja nad otroci) sporočilo. »Ta literatura je napisana s perspektive zagovor nika teh praks, še bolj kritično pa je dejstvo, da je pisatelj vključen v učni načrt za slovenščino (2009), da je na seznamih domačega branja, da ga šolske ustanove vabijo in financirajo njegove obiske na osnovnih šolah, da ima stotine obiskov prek Bralne značke Slovenije, ki mu omogoča spletne klepetalnice, da ravnatelji dovolijo literarne delavnice le za dečke … Literarni, šolski in družbeni sistem, tako ministrstvo za šolstvo, ministrstvo za kulturo, zavod za šolstvo, Bralna značka Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, legalizira njegovo početje in ne ravna v korist otrok.«

  5. Če je v času Evripidesa še veljal princip »Napihuj slabo in rodilo se bo dobro.«, bi rekel, da je sodobni čas prinesel novo realnost. V enem intervuju nemški filozof Peter Sloterdijk pravi , da je nastal sledeč prelom: če so ljudje včasih svoje negativnosti odlagali v Bogu in se jih s tem razbremenili, je 20. stoletje prineslo ideologije sovraštva (nacizem, komunizem), ki sta začeli trgovati z človeškim sovraštvom po principu bank. Te ideologije so depozite pridno obrestovaje in z njimi trgovale. Torej slabo ne rodi več dobrega, s slabim se trguje.
    Poleg tega pa je tu prisotna tudi ena precej zoprna človeška karakteristika, to je relativnost, ki se izraža tako: “za mojo srečo ni dovolj lastna sreča, potrebno je da so drugi manj srečni” ali drugače ” za moje malodušje je kriva sreča drugih”.

    Glede same reakicje na izraženo sovraštvo pa sem v dvomih, ali naj reagirati ali ne. Sodoben svet je pol takih izpadov in reacijski protestnikov, za katerega pa ne vidim pozitivnega učinka. Vsi ti izpadi so izraz globljih frustracij in zato naj se zdravijo kot se za frustacije spodobi.

Comments are closed.