Ne bodimo ‘parkirani’ v coni udobja

61
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Potreba po varnosti je človekova osnovna potreba. Človek se ne počuti dobro, ko ga ožigosajo, napadejo, ne razumejo, ko ni sprejet, ko nanj lepijo razne nalepke (nestrpnež, homoseksualec, skrajnež, homofob, nazadnjak, starokopitnež …) … Pravzaprav se najbolje počutimo v lastni coni udobja. In kaj je cona udobja? Gre za psihofizično stanje, kjer je negotovost, strah in ranljivost na minimalnem nivoju, kjer se človek počuti domače, brez skrbi, se mu ni treba izpostavljati, se bati neuspeha ali osmešenja pred drugimi, stvari ima pod nadzorom, brez večjega napora in tveganja dosega zadovoljstvo …

Danes se ne izpostavljamo radi. V večini primerov čakamo in smo raje tiho, saj se bojimo, da bomo napačno razumljeni, da svojih argumentov ne bomo mogli in znali prav povedati, da naši argumenti ne bodo imeli teže … Raje se zavijamo v molk, se sami pri sebi jezimo, se skrivamo v anonimnosti, mirno prenašamo celo žalitve in krivice, ki se dogajajo pred našimi očmi, kot pa da bi stopili iz množice, zastavili svojo besedo, svoje ime …

Ob predlogu ZL glede izenačitve zakonske zveze z istospolno skupnostjo obstanemo kot vkopani. Težko verjamemo, da nekdo pred našimi očmi ruši stoletja in tisočletja staro svetinjo in vrednoto – družino. In vendar se prav to sedaj dogaja.

Osebno sem odločno proti predlogu ZL, ki hoče spremeniti definicijo zakonske skupnosti, prav tako kot sem odločno proti posvojitvam otrok s strani istospolnih partnerjev. Jasno kot beli dan je dejstvo, da želi manjšina zavladati nad večino, oziroma da se večini godi krivica. Predlog je nedopusten, skregan z logiko in zdravo pametjo. Družina je vedno bila in vedno bo osnovna celica družbe – okolje rodovitne ljubezni med enim moškim in eno žensko, okolje ljubezni, katere sad je otrok. Pri tem želim poudariti, da nimam v mislih le telesne rodovitnosti, saj poznam veliko parov, ki ne morejo imeti otrok in je njihova ljubezen rodovitna v odprtosti za posvojitev, ali pa gre za duhovno rodovitnost. In ker je torej otrok sad ljubezni med možem in ženo, ga ista ljubezen gradi, vzgaja, utrjuje in pripravlja na odgovorno življenje – iz nje zajema temeljna življenjska načela in usmeritve. V zakonih oziroma družinah, kjer te ljubezni ni ali je usahnila, nastopi odtujenost. Le-ta pa lahko privede do nasilja v družini, do ločitve in nazadnje do smrti družine. Otroke, ki so doživeli razpad družine, običajno spremlja občutek krivde ali ostajajo kako drugače prizadeti. Žal je ločitev v naši družbi prepogost pojav, prav tako pa je žal prepogosto rojevanje otrok v neurejenih družinah. In namesto da bi naša država podpirala programe usposabljanja mož in žena za složno in ljubeče sobivanje v zakonu in za odgovorno starševstvo, se raje ukvarja s stvarmi kot je redefinicija pojma družina, izenačevanje istospolnih zvez z zakonsko zvezo moškega in ženske … Kdor more razumeti, naj razume.

Sam sem nezakonski otrok in trdim, da me je odsotnost očeta zaznamovala za vse življenje – odraščal sem brez »modela moža« in brez »modela očeta«. Za odraščajočega fanta je oče heroj. Mojega heroja v mladosti ni bilo, sva pa v moji odrasli dobi postala dobra prijatelja in sva se dobro razumela. Mama, čeprav se je na vso moč trudila in živela samo zame, ni mogla nadomestiti očeta, ki bi znal postavljati in nadzorovati meje, me učil, kaj je prav in kaj ne, očeta, ob katerem bi se jaz počutil varnega, ki bi me učil spretnosti rokovanja z raznimi orodji, z mano »izgubljal čas« na nogometnem igrišču ali ob reki z ribiško palico v roki … Vedno sem zavidal sošolcem, ki so ob sebi imeli očeta, saj sem se ob njih počutil prikrajšanega, manjvrednega, osiromašenega, zapostavljenega … Prav zato je zame predlog ZL še toliko bolj nesprejemljiv, saj otrokom jemlje pravico do očeta in matere ter izniči vrednoto materinstva in očetovstva (»starš 1 in starš 2« …?!).

Ko pomislim na materinstvo in očetovstvo, ne morem mimo podob očetov in mater v slovenski zgodovini in literaturi, kjer je mati največkrat narodna ikona, oče pa trdna in pokončna figura, ki se ne upogne pod zavojevalci. Prav zaradi pokončnih mater in očetov imamo mi danes samostojnost, ki pa je očitno nismo vredni, saj ne vemo kaj bi z njo. Trdno sem prepričan, da se naši predniki »v grobu obračajo«, ko gledajo, kaj počnemo njihovi potomci s svobodo, za katero so se oni borili. Mar jim nismo dolžni izkazati hvaležnost in čast tudi na ta način, da se odločno upremo nesmiselnemu početju, kakršno je spreminjanje definicije družine?

Tako kot do naših prednikov čutim dolžnost tudi do naših zanamcev – do naših otrok, vnukov in pravnukov … Kako bodo živeli, če jim bomo vzeli brezskrbno otroštvo in dovolili, da jih že v zgodnjem otroštvu obremenjujejo s teorijo spola ter raznimi spolnimi veščinami in spolno »svobodo« brez omejitev? Mar se vam to, dragi prijatelji, ne upira? Mar jih nismo dolžni zaščititi in obvarovati teh odklonov od naravnega?

Sicer pa je vse, kar se dogaja na področju spreminjanja družinske zakonodaje, posledica pomanjkanja ljubezni. Iz naše srede – iz naših misli in naših predstav o življenju – smo namreč izrinili Boga, ki je ljubezen. Kjer ni Boga, pa ni merila za dobro in zlo. Danes si namreč vsakdo sam postavlja svoja merila in sam presoja kaj je dobro in hudo, vsakdo sam določa meje svoje svobode, pri tem pa pogosto pozablja, da tudi njegov bližnji želi biti svoboden. Tako je boj proti tisočletja veljavnemu konceptu družine v samem bistvu boj proti Bogu, saj je Bog postavil družino – ni si je izmislil človek.

Vsem drugače mislečim želim povedati, da spoštujem in podpiram njihovo željo po ureditvi statusa in v svojem in njihovem imenu tudi sam zahtevam od države, da ustrezno uredi probleme istospolnih, vendar lepo prosim NE z družinskim zakonom, pač pa s posebnim zakonom. Prosim vas, ne mečite vsako zvezo »dveh oseb« v isti koš z družino! Hruška in računalnik nimata nič skupnega.

Prav zato želim stopiti iz cone udobja, saj za to preprosto ni več časa. V torek 3. marca 2015 bom ob 16.30 prisoten na mirnem zborovanju v Ljubljani na Ploščadi pred parlamentom. Na ta način želim tudi sam našim politikom, ki smo jih izvolili, sporočiti, da se z njihovim početjem ne strinjam. Kdor pravi: »Tudi jaz ne! Jih nisem volil, saj niti na volitve nisem šel«, naj se zaveda, da je prav na ta način »oddal svoj glas« in »izvolil« te, ki danes kopljejo jamo naši domovini.

Vabim vas, da se mi tudi vi pridružite na zborovanju z naslovom DAN LJUBEZNI, ki bo v torek 3. marca ob 16.30 v Ljubljani na ploščadi pred parlamentom.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


61 KOMENTARJI

  1. Dvomim, da je jasno kot beli dan, da želi manjšina nadvladati večino in da bi se s zakonskimi spremembami povzročile večini krivice. Glede tega bo treba počakati na referendum, če bo sploh dovoljen, pa četudi bo, težko verjamem, da bo tak referendum podprla večina volilnih upravičencev. Tako da glede tega verjetno velja kvečjemu ravno obratno. Manjšina je tista, ki bi rada preprečila enakopravno obravnavo istostopnih.

    Kar se pa krivic tiče, bi pa bilo tudi dobro vedeti, o katerih krivicah je tu pravzaprav govora, saj bi te morebitne zakonske spremembe v ničemer ne posegale v pravice tistih, ki nismo homoseksualci.

    Pa še glede metanja vsake zveze “dveh oseb” v isti koš z družino. Glede tega se zdi, da se smarta, da so homoseksualci manj ljudje in da morajo zaradi tega imeti posebne zakone, npr. tako kot nekoč v Nemčiji Judje ali v ZDA črnci, ali pa tako kot imajo posebne zakone danes živali.

    Tako da avtorjevo logiko razumem, če smatra, da so homoseksualci manj ljudje. Ampak če dejansko to smatra, potem to pomeni nedopustno diskriminacijo. Če pa avtor ne smatra, da so homoseksualci manj ljudje kot ostali ljudje, potem je nelogično, da jih obravnava drugače kot vse ostale ljudi.

    • Motiš se. Močna manjšina je zmanipulirala večino preko oblasti v medijih, da podpirajo to sprevrženost.

      Drugo dejstvo je, da so pravice kršene že zdaj. Gejevski lobiji lahko že zdaj v šolah brez privoljenja staršev – indoktrinirajo otroke v svojo ideologijo.

      Pa nehaj manipulirati z nacizmom, saj imajo homoseksualci danes enake pravice kot ostali. Komot se lahko poročijo z osebo nasprotnega spola.

      • Jaz temu, da se na homoseksualce gleda kot na normalne in enakopravne ljudi ne bi rekel manipulacija, ampak civiliziranost.

        “Indoktrinirati” otroke na način, da bojo sposobni razumeti in spoštovati različnost in drugačnost je pa za družbo strpnosti in miru nujno in potrebno.

        Glede zadnjega ostavka je pa isto, kot če bi v Sloveniji prepovedali islam z izgovorom, da se lahko muslimani komot odločijo za krščanstvo, ateizem, gnosticizem ipd. Skratka, argument za telebane.

          • Pervertiranost je kulturna zadeva, torej subjektivna, tako kot morala. Svojo moralo pa drugim vsiljujejo samo nemoralni desparadosi.

          • Ne. Ker ti verjetno misliš, da ti nekdo nekaj vsiljuje zato, ker nekaj zahteva le zase, ostalim pa ne odreka ničesar. Homoseksualci tebi ne vsiljujejo homoseksualnosti, velja pa obratno.

          • Ja, moral boš pojasnit kako. Ali od tebe homoseksualci zahtevajo, da si homoseksualec? Ali zahtevajo prepoved heteroseksualnih porok? Seveda ne. Ti si tisti, ki od homoseksualcev zahtevaš, da bi bili taki, kot ti hočeš, da bi bili. Homoseksualcev nič ne moti, če si ti heteroseksualec in zaradi tega nisi v ničemer prikrajšan. Ti zahtevaš, da bi morali biti homoseksualci prikrajšani za to, ker so homoseksualci. Homoseksualci od tebe zahtevajo le to, da jih pustiš pri miru in da jih ne diskriminiraš.

          • Seveda mi vsiljujejo svojo ideologijo. Zakaj pa hočejo spreminjati nekaj, kar je ustaljeno?

            Zakaj nočejo pristati na kompromis? Na to, da e izpopolni registracija.

            Jaz ne zahtevam od homoseksualcev naj bodo hetero.

            Homoseksualci danes niso prikrajšani za nič.

            Jaz homoseksualce pustim pri miru, oni pa naj pustijo mene in naj mi ne spreminjajo ustaljenih in pomembnih institucij.

        • Ti to prodajaš kot enakopravnost in normalnost.

          Normalnost določa večina – torej homoseksualnost ni normalna (ta nenormalnost ni slabšalni izraz).

          Enostavno kršijo človekove pravice staršem in otrokom – predvsem pravico do vere.

          Verska svoboda je človekova pravica. Poroka z istim spolom ni – tako je razsodilo ESČP. Tvoja logika je butasta.

          • Ta argument sodniki Nurenberškega sodišča niso sprejeli, čeprav je v nacistični Nemčiji večina določala, da je preganjanje Židov normalno.

            Kako se tu krši pravico do vere?

            Poroka z istim spolom je pravica v 12 državah EU. ESČP ni nikoli odločilo, da istospolna poroka ni pravica, ampak je odločilo, da ima vsaka država diskrecijsko pravico, da to uredi po svoje, kar je razumljivo, saj gre dejansko za pereče ideološko in politično vprašanje, v katero se pač ESČP razumljivo noče spuščati.

          • nihil, nehaj manipulirati z reductio ad Hitlerum.

            Saj nihče ne preganja homoseksualcev, ampak homoseksualnost ni normalna tako z biološkega stališča, kot s stališča večine.

            ESČP je že zdavnaj odločilo, da istospolna poroka in posvojitev ni pravica. Torej ima vsaka država to pravico po svoje uveljavljati.

            Če bi to bila pravica – bi jo morale uvesti vse države.

            Res je – gre le za ideološko vprašanje.

          • Ne gre za reductio ad Hitlerum, ampak za temeljni argument ustavne demokracije, ki pravi, da argument večine, ko gre za človekove pravice, ne velja. Odločitev sodišča, da argument večine v primeru preganjanja Židov ne sprejem, temelji na upoštevanju človekovega dostojanstva, v katerega ni mogoče, niti z argumentom večine, posegati.

            Kaj je zate normalno in kaj ni je pač tvoja stvar. Bistveno je to, da so homoseksualci enako ljudje kot ti in da imajo s tega vidika povsem enako pravice in obveznosti kot ti.

            In ja, kot že rečeno, ima Slovenija vso pravico, da uzakoni enakopravnost med hetero in homoseksualci, tudi kar se tiče porok in posvojitev.

          • Gre točno za to. Reductio ad Hitlerum. Če si avtist, to ni normalno, enako, homoseksualnost, ni normalna.

            Tukaj ti mešaš človekove pravice – kjer pa jih ni. Tako je razsodilo ESČP.

            Seveda imajo homoseksualci že zdaj enake pravice in obveznosti – lahko se poročijo z osebo nasprotnega spola.

            Slovenija ima tudi vso pravico da ne uzakoni istospolnih porok in posvojitev. Zato ni nobene potrebe po spremembah.

  2. “Jasno kot beli dan je dejstvo, da želi manjšina zavladati nad večino, oziroma da se večini godi krivica.”
    Če rečeš, da je nekaj jasno kot beli dan še ne pomeni da je tudi zares. Dejstvo je, da živimo v demokraciji, kjer pač večina izglasuje zakone na podlagi volje ljudi, kot jo izkažejo na volitvah.

    Mi je zelo žal, da vas je odsotnost očeta tako prizadela. Sam sem tudi odraščal v enostarševski družini, vendar se ne počutim oropanega očeta, predvsem zaradi odličnih starih staršev, neutrudne mame in prijazne okolice.

    Razumem, da ne bi želeli, da se vaš scenarij ponovi, vendar se mi zdi pretirano nato govoriti da je predlog “nesprejemljiv, saj otrokom jemlje pravico do očeta in matere ter izniči vrednoto materinstva in očetovstva(»starš 1 in starš 2« …?!)”. Po vaši logiki te pravice tako vi kot jaz nisva imela, tako da je novi zakon ne more vzeti. Tudi dvomim, da bodo očetje in matere manj ponosni na svojo vlogo, če jih bo neosebna birokracija malo drugače imenovala.

    Bi samo še omenil vašo “rekrutiranje” tako naših prednikov kot še nerojenih otrok kot malo neokusno. Kaj pa če se nas bodo prihodnji rodovi sramovali, da smo tako dolgo odlašali z enakostjo?

    lp

    p.s.
    “Iz naše srede – iz naših misli in naših predstav o življenju – smo namreč izrinili Boga, ki je ljubezen. Kjer ni Boga, pa ni merila za dobro in zlo.”
    Smo videli zadnjič, kako lepo je gospa Vadnjal na spletni stran Nsi opisala ta merila: »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.«

    • Po novi zakonodaji ne bo več očetov in mater, ampak bo le starš 1 in starš 2. Torej bodo otroci še kako oropani očetov in mater.

      Prihodnji rodovi se bodo sramovali tistih, ki ste forsirali gejevski lobi.

      Zate je ljubezen očitno le to, da se dela otroke nesposobne in jih zavija v vato.

      • To sploh ne drži. Matere in očetje v zakonu ostajajo tako kot je to veljalo do sedaj. Glede tega se popolnoma nič ne spreminja.

        • Seveda se spreminja. Ukinjajo očete in matere, ampak uvajajo starš1 in starš2.

          Oziroma bo čedalje več otrok prikrajšano za enega.

          • Spet, ni res. Ne ukinja se očetov in mater, ukinja se samo privilegiran položaj odnosa med moškim in žensko. Vse ostalo ostaja isto.

            Tako bo npr. v 3. odstavku 4. člena zakona še vedno pisalo tole: “Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi.”

            Tudi vsebina pojma staršev se ne bo spremenila. Za starše bojo še vedno veljali oče in mati oz. posvojitelji. Tako kot to velja že sedaj.

            Če torej npr. vzamemo primer istospolnega para, pri katerem je ena izmed partnerjev biološka mati ali oče otroka. Drugi partner lahko otroka posvoji in s tem dobi status starša, ne pa tudi status matere ali očeta. Torej status starša in status očeta oz. matere se ne nujno ujemata. Starši so najprej biološke matere in očetje, kot tudi posvojitelji. S tem, ko nekdo postane posvojitelj, pa seveda ne postene ne mati, ne oče, ampak le starš. Tudi v primeru, ko npr. otroka ženske posvoji moški, ta ne postane oče, ampak le starš. Če bi bil oče, potem posvojitev sploh ne bi bila potrebna, ker se roditeljska pravica v tem primeru vzpostavi avtomatično.

          • ukinja se samo privilegiran položaj odnosa med moškim in žensko
            =============
            To je čisto pravilno da tako tudi ostane!

          • Seveda se ukinja očete in matere. Zdaj boš starš1 ali starš2.

            Priznaš, da uvajajo privilegije za istospolne pare.

            Torej bo zdaj mama lahko moškega spola, oče pa ženskega. Tako ti razlagaš. Potem bodo tudi očetje lahko rojevali.

            Spet čisto pomešano.

            Posvojitelj v normalni zvezi vedno postane oče ali mama. Tako to je. Ko enkrat posvojiš otroka, postaneš oče ali mama.

            Poskušaš po principu, če jih ne moreš prepričati, jih zmedi.

          • Preberi si ZZZDR z predlaganimi spremembami in ti bi jasno, da se očetov in mater ne ukinja. Starše 1 in starše 2 oz. starše smo pa imeli že do sedaj, skratka, to se v ničemer ne spremninja. Tudi v primeru heteroseksualnih imamo že sedaj staraša 1 in starša 2.

            Nobenih privilegijev za istospolne ni, le enakopravnost oz. enaka obravnava pred zakonom, kar narekuje 14. člen Ustave.

            Ne, to, da bo mama moškega spola je lahko res v tvoji glavi, pravo pa tega nikjer ne bo določalo in tudi sedaj tega ne določa. Moški bo pravno še vedno lahko le oče oz. starš, ženska pa le mati oz. starš. Oče in mati bosta še vedno definirana biološko. S posvojitvijo nekdo ne postane pravno oče ali mati, ampak le starš. Glede tega se ne more nič spremeniti. Tako da sploh ni res, da v pravnem smislu posvojitelj postane oče ali mati. Ne more, postane starš, ker očetovstvo in materinstvo je pravno vezano na biološki kriterij. Obstaja torej razlika med očetom in moškim posvojiteljem in materjo in ženskim posvojiteljem. Ti tu mešaš pravne pojme s pogovornim jezikom. V pogovornem jeziku seveda rečemo, da je npr. moški posvojitel oče, ampak to ni oče v pravnem smislu. V pravnem smislu je lahko oče le biološki oče.

          • Homofobov je preveč. Heterofoba pa jaz v življenju še nisem srečal, če pa koga poznaš, ki si prizadeva, da bi npr. heteroseksualci imeli manj pravic, ker so heteroseksualci, potem bi pa rad o tem res izvedel kaj več.

          • Starš1 in starš2 nismo imeli. Razen, če so nekateri prehitevali čas.

            Imamo očete in matere. Zakon jih bo ukinil.

            Istospolni bodo dobili privilegij, saj si sam povedal.

            Prihajaš v protislovja sam s sabo. Enkrat praviš, da očetov in mam že zdaj ni in sta starš1 in starš2, enkrat pa, da jih ne bodo ukinili.

            Če je nekdo biološki oče ali mama otroka, je tega otroka dobil (vsaj pri nas) s heteroseksualnim seksom.

            V tem primeru ne gre za homoseksualce, ampak biseksualce, ki so se potem spomnili za partnerja istega spola.

            Od biseksualcev (ki jih privlačita oba spola) pa upravičeno zahtevam odgovornost – če so naredili otroka, naj poskrbijo tudi, da bo naslednji partner nasprotnega spola.

            Kar se pa tiče statusa, pa očitno nimaš pojma. Posvojitelj postane oče ali mati – pravno. Zato se tudi potem ločuje in reče – biološki oče ali mati.

            Jaz nič ne mešam, ti pa poskušaš vnesti zmedo.

          • Homofobov danes praktično ni več. Treba je povedati, da je homofob tisti, ki homoseksualce sovraži le zaradi tega, kar so.

            Ni pa homofob vsak, ki se ne strinja z njimi – oziroma se ne strinja s tem, da jim izpolnimo vse želje.

            Vsega pač ne morejo imeti.

          • Homofobov je ogromno. Tudi v Sloveniji. Sovraštvo do istospolnih se pa kaže ravno v tem, da jim ne priznaš enakih pravic. Saj je pri rasizmu, antisemitizmu povsem enako. Ti sovražiš homoseksualce zaradi njihove spolne usmerjenosti, posledično jim ne priznavaš enakih pravic. To je homofobija. Če jih ne bi sovražil, potem jim ne bi odrekal pravic.

            Če se z njimi le ne bi strinjal, potem jim ne bi odrekal enakih pravic. Ker npr. tudi sam nisem homoseksualec. Homoseksualni odnos me npr. odbija in ga osebno torej zavračam, dejansko se mi gnusi, ampak hkrati homoseksualcev ne sovražim in jim pač priznavam vse pravice, ki jih imam tudi sam, čeprav se s homoseksualnostjo kot heteroseksualec ne strinjam. To je razlike med nekom, ki se s homoseksualnostjo ne strinja, hkrati pa ni homofob ter med homofobom, ki se s homoseksualnostjo ne le ne strinja, ampak si prizadeva, da bi homoseksualci bili diskriminirani.

            Skratka, ravno s tem, ko praviš, da homoseksualci ne morejo imeti vsega, kar pripada heteroseksualcem, čeprav bi to lahko imeli, se definiraš za homofoba. Homofobija pomeni diskriminacijo istospolnih. Diskriminacija istospolnih je pa takrat, ko se jih ne obravnava enako v tistem, v čemer so enaki.

          • Homofobov v Sloveniji praktično ni. Homofobi so le tisti, ki sovražijo in tudi zganjajo nasilje nad homoseksualci samo zato, ker so, kar so.

            Takih primerov v Sloveniji že dolgo ni.

            Vse ostalo pa ni homofobija.

            Jaz ne sovražim homoseksualcev, to je tvoje lažnivo podtikanje. Se pa ne strinjam s tem, da se kar izenači poroka zanje in posvojitev otrok.

            Registracija je čisto dovolj. Zdaj vidim še preveč, ker manipulirajo tako, da potem zahtevajo in vsiljujejo več in več.

            Pa ravnokar si priznal, da si prikriti homofob. Saj se ti gnusijo.

            Jaz se ne definiram za homofoba, ampak me ti lažnivo definiraš, ker se ne strinjam z vsako njihovo kaprico.

            Homoseksualci imajo identične pravice kot heteroseksualci. Lahko se poročijo z osebo nasprotnega spola. Obravnavam jih čisto enako. Enaki zakoni veljajo zanje.

            Tudi heteroseksualci se ne morejo poročiti z isto osebo.

          • Starše 1 in 2 smo imeli že sedaj. 1. člen ZZZDR že sedaj določa: “S tem zakonom se urejajo zakonska zveza, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.”

            Tudi drugi člen že sedaj pravi: “Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.”

            Starše imamo tako že sedaj. Ta oznaka 1 in 2 je tako nesmiselna, ker nihče ne more biti starš 1 ali 2, ampak je preprosto starš, pri čemer ima lahko otrok hkrati največ dva starša.

            Skratka, ta dva prva člena nikjer ne omenjata matere in očete, ampak starše. Mati in oče pa ostajajo v ostalih členih, kjer so omenjeni, torej npr. 4. členu, ki pravi: “Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi.”. To je dokaz, da kar trdiš ni res.

            In očitno si se zmedel. Nikjer ne trdim, da očetov in mam ni, ampak da sta oče im mati definirana biološko. Nekdo ne postane oče s posvojitvijo, ampak s tem, ko prispeva svoj biološki material za spočetje otroka. Kot že rečeno mešaš pravne pojme z laičnimi.

            In ne, otroka je tudi pri nas mogoče dobiti s pomočjo umetne oploditve, torej brez spolnega odnosa.

            Od nobenega ne moremo zahtevati, kakšnega spola naj bo njegov partner. To bi bilo protiustavno.

            In ne, posvojitelj pravno ne more postati mati ali oče, postane starš in zgolj pridobi enake pravice, ki bi jih imel, če bi bil pravno oče ali mati. Očetovstvo in materinstvo se določa in ugotavlja na podlagi biološkega starševstva. In tu si celo sam s sabo v kontradikciji. Ravno zato se ločuje na biološke očete in matere, ki so tudi pravno očetje in materi in očete in matere in očete v pogovornem smislu, ki pa nimajo pravnega statusa očeta in matere. Imajo zgolj pravni status, ki je enak pravicam in obveznostim biološkega očeta ali matere.

            Zato tudi v zakonu piše:

            “S posvojitvijo kot posebno obliko varstva mladoletnih otrok nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je med starši in otroci.” In ne, da postane posvojitel mati ali oče otroka. To ne more postati.

            Enako zakon določa tole: “Pri posvojitvi se v rojstno matično knjigo vpišejo posvojitelji kot posvojenčevi starši.”

            Skratka, posvojitelj se v matično knjigo ne vpiše kot oče ali mati otroka, ampak kot posvojitelj, ki s posvojitvijo pridobi roditeljsko pravico.

            V matičnem registru so tako pod mati in oče vpisana biološka mati in oče, posvojitelj pa posebej, ne pa na mesto matere ali očeta.

          • Nihil, zdaj pa pišeš že neumnosti. Starša1 in starša2 nimamo. Imamo očeta in mamo, ki se skupaj imenujeta starša oziroma starši.

            V slovenščini v osnovi sploh nismo poznali izraza starš v ednini. Bil je oče ali mama.

            Nič se nisem zmedel. Kdor posvoji otroka, postane “krušni” oče ali “krušna” mama.

            Ti načrtno mešaš izraze in delaš zmedo, jaz pa ničesar ne mešam.

            Posvojitelj postane mati ali oče. Eno ali drugo, odvisno od biološkega spola.

            Ti bi pa rad zdaj po svoje spreminjal definicije, ki bi ti bolj pasale.

            Ti zavajaš z nekimi pravnimi statusi, ki jih ne poznaš. V pravi kot biološki ali posvojeni – postaneš oče ali mama.

            Iz konteksta trgaš člene in jih bereš po svoje.

      • Otroci so oropani očetov in mater, če le-ti niso prisotni, ne pa ob spremembi zakona. A si predstavljaš, da bodo v sredo zjutraj otroci po širni sloveniji rekli svojemu fotru: “Ti pa nisi moj oče, si samo starš št.1, tako je rekla ZL! Aja pa gej sem ker sem slišal v medijih da je to kul!” 🙂

          • V nekaterih državah so že ukinili status oče in mama – v vseh uradnih papirjih, in ga zamenjali s starš1 in starš2.

          • No, pa tudi, če bo na vseh paprijih pisalo starš1 in starš2 – na kakšen način bo to tebe, tvojo ženo in otroke zaznamovalo? Te bodo prenehali klicati oče? Jih boš imel kaj manj rad? Bodo oni imeli tebe manj radi? Jih boš bolj pretepal? Manj?

            Po sedanji zakonodaji, a te lahko kličejo tudi oči, tati, tatek, dada – ali kakorkoli drugače? Ali mora biti nujno “oče” in “mater”? In če te kako drugače kličejo, mar to ni potem protinaravno?

          • Seveda me bo. A bom zdaj otroku rekel, da sem starš1 ali starš2?

            In kako naj razložim, kako pridejo otroci na svet – pa me bo vprašal, kaj pa, če sta dve mamici ali dva očkata?

            Pa potem, ko bo sam od sebe odkril, da moški paše na žensko – in ugotovil, da pri dveh moških in dveh ženskah, nekaj manjka in je nekaj preveč.

            Potem me bodo pa obtožili, da otroka učim homofobije in zaprli.

          • Kar po vrsti:
            – otroku boš lahko rekel, da te kliče kakor želiš (nisi mi odgovoril na moje vprašanje, če te že sedaj lahko kličejo kako drugače kakor “oče”? Oziroma, kako misliš, da vsi tisti očkati, ki jih otroci kličejo “tati” to razložijo svojemu otroku, ko zgrožen spozna, da na paprijih piše “oče”, on pa ga je klical “tati”?

            – kako pridejo otroci na svet jim boš razložil tako, kot si mu do sedaj (če je tvoj otrok zelo radoveden in znanstvenik, pa mu lahko razložiš še umetno oploditev) .. (čeprav te imam malo na sumu, da je/bo tovjemu otroku razloženo, da ga je prinesla štorklja) V večini primerov, pa je otrokom kaj hitro jasno kako in kaj

            – potem ko bo odkril, da moški paše na žensko, bo to pač odkril. in če bo odkril, da njemu pa moški niso všeč, ali pa njej ženske niso všeč – bo šlo vse naprej brez najmanjših problemov in zapletov (razen standardnih najstniških težav katerim se pa ne da izogniti)

            – potem, ko bo odkril, da “dva fanta nista za skupaj” in ga to niti ne bo brigalo niti ga ne bo motilo, bo vse ok. potem ko bo odkril da “dva dvema fantoma skupaj nekaj manjka” in mu boš ti razložil kako je to nenormalno, nenaravno in gnusno (in, po možnosti še, da naj takšnega le fajn zeza ali pa celo pretepe) potem, jep, je prav da te zaprejo.

            Sem ti dovolj nazorno odgovoril na vsako od tvojih skrbi posebej? Če so kje še kakšne nejasnosti pa kar sporoči, se bom bolj potrudil!

          • Alojz, tvoji argumenti so otročji. Otroku boš pač lahko še vedno rekel, kar te je volja, tako kot sedaj. Torej, lahko jim boš rekel, da te kličejo oče, ata, tata, po imenu ali kaj desetega.

            Enako velja glede vprašanja spočetja otrok. Zakon tega ne more spreminjat, tudi če bi hotel, ker rojstvo otrok ni odvisno od tega, kaj v nekem zakonu piše.

            Otroka boš pa učil homofobijo takrat, ko jih boš učil, da homoseksualci niso vredni enakih pravic kot heteroseksualci, skratka, ko jih boš učil diskriminacije.

          • @nihil, ti nimaš temelja in govoriš traparije. Če si “proti” homoseksualnostim, potem ne moreš odobravat da se to uzakoni kot ok. Ni treba nobenega sovraštva. Samo manipuliraš s sovraštvom.

          • obveznoime, kaj bodo pa v šoli učili? Tam bodo rekli, da nisem oče, ampak starš1.

            Da ne govorimo, kakšna bo zmeda, ko bo enkrat oče starš1, drugič pa starš2.

            In seveda si ravnokar povedal, da je prav, da me zaprejo, če jaz otroka učim v skladu z naravo in vero, da homoseksualnost ni normalna.

            Torej si ti heterofob. In sovražiš drugačno mišljenje.

          • Moji argumenti niso otročji, so realni.

            Učiteljica bo otroka vprašala, kdo je starš1, pa bo rekel, da on ima pa očeta in mamo – in bo obtožen homofobije.

            V šolah gejevski lobiji že zdaj učijo otroke, o nekih umetnih oploditvah in nadomestnih mamah in podobno.

            To ni homofobija, če ne pristajam na istospolne družine.

          • Tako je – pa si »nas« razkrinkal. Ko te bo tvoj sinko poklical oče, bo za kazen dobil 3 matematične nalog več, tebe pa bodo deportirali v Sibirijo.
            Mislim, da do hujših zmed ne bo prihajalo, edinole morda, če bo ravnatelj želel govoriti s staršem1, prišel pa boš ti in bo namesto tvoje žene začel otipavati tebe (kaj pa veš, morda ti bo pa celo pasalo)
            Jaz, kot ateist, sem mnenja, da se otrok pod nobenim pogojem ne bi smelo učiti sovraštva (in bedarij, ampak to je že druga zgodba), vam pač zgleda vaš bog več dopušča in odpušča. In mislim, da te ne bo nihče zaprl, če boš otroka učil,da homoseksualnost ni normalna. Koristi pa tudi ne boš nobene s tem naredil. Raje ga pouči o strpnosti in ljubezni in sožitju in želji po znanju.
            In, še enkrat si me dobro razkrinkal, jaz sem heterofob. Saj mogoče, če bi poznal kakšnega heteroseksualca bi se morda to spremenilo, ampak kaj ko nobenega ne. In resnično sovražim svoje starše, sestro in sorodnike, svoje najbližje in najboljše prijatelje ter sodelavce. In vsako noč v solzah zaspim – le kako so lahko heteroseksualci….

          • Alojz, na take nesmisle je nesmiselno odgovarjat. Po tvoji logiki bo spremenjen zakon homofoben, ker bo v 4. členu omenjal mamo in očeta, namesto starša 1 in starša 2.

            To, da ne pristajaš na istospolne družine ni problem. Problem je, da na istospolne družine ne pristajaš tako, da jim odrekaš pravice, ki jim grejo po 14. členu Ustave.

            Tudi sam ne pristajam na islam, torej, to ni religija, ki bi jo sam prakticiral, hkrati pa si ne prizadevam za to, da bi bili muslimani diskriminirani.

          • No, tokrat pa imaš (pomojem prvič) celo prav: ni homofobija, če dvomiš o “pametnosti” odločitve o istospolnih družinah in posvojitvah (racionalni človek pač dvomi). JE pa homofobija vzrok in razlog zakaj ti “ne pristajaš na istospolne družine”. In to je več kot očitno razvidno iz tvojih komentarjev – da gre za strah pred (in najbrž iz njega izvirajoče sovraštvo do) homoseskualcev.
            Po mojem bi ti precej odprlo oči, ko bi kdaj spoznal kakšnega tudi v živo (ne samo prek “medijskih” groženj)

          • Zdravko, to pomeni, da ne razumeš strpnosti in sprejemanja različnosti. Sam sem tudi “proti” islamu, “proti” narodnozabavni glasbi in “proti” kravjemu mleku, ampak zaradi tega mi ne pride na pamet, da bi komurkoli prepovedoval prakticiranje islama, igranja ali poslušanja narodnozabavne glasbe oz. pitja kravjega mlega. To bi počel šele takrat, kadar bi te ljudi sovražil in jih na osnovi tega sovraštva hotel prikrajšati za njihove pravice.

          • oveznoime, ti si tega dejansko želiš. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo to zgodilo.

            Takrat se bo ravnatelj zmotil in bo otipaval tvojo ženo namesto tebe, pa ga boš obtožil homofobije.

            Ti kot ateist že učiš otroke sovraštva – do kristjanov, in na splošno do religioznih ljudi.

            Naš Bog je dober, tebe pa to moti. Seveda bom otroku naredil korist, če ga bom učil nekaj, za kar je Bog vsekakor naredil smiselno pravilo.

          • Tovariš nihil, to je le prvi korak. Naslednji je teorija spola. In nespoštovanje religije.

            In kršenje verskih pravic.

          • Jaz sem že večkrat poudaril, da nisem ne homofob, niti ne sovražim homoseksualcev.

            Sem le proti temu, da se radikalno spreminja definicijo tako pomembne stvari, kot je družina.

            Od ljudi zahtevam odgovornost. Tako, kot slep človek ne more voziti avta, tako homoseksualec ne more imeti otrok.

            V resnici ti sovražiš vse krščansko, desno, pa zato podpiraš vse, kar je nasprotno temu.

          • Tovariš Alojz, realnost mešaš z fantazijo. Takšni strahovi so neutemeljeni, še posebej tisti o kršenju verskih pravic. Saj pravim, trese se gora, rodila se bo pa miš.

            In ti si lahko proti temu, da se radikalno spreminja definicijo družine, nerodno pri tem je to, da definicija družine ostaja ista kot je že bila in sicer po 2. členu ZZZDR, ki že sedaj velja, bo družina še vedno “življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.” Nič se ne spreminja. Tako da lepo, da si proti nečemur, kar dejansko ne obstaja. In ravno to lepo definira nasprotnike teh zakonskih sprememb. Dejansko si stvari kar izmišljujete in same sebe strašite z lastnimi fantazijami in fobijami.

            Če bi sovražil kristjane, potem bi si prizadeval, za to, da bi bili diskriminirani, tako kot to počneš v primeru homoseksualcev. Tega jaz ne počnem, ravno nasprotno. Kristjanom grejo enaka pravice, kot vsem ostalim.

  3. Vedno se je levica imela za “napredno”,”liberalno” nasprotno od “nazadnjaške” in “konservativne” desnice zato me preseneča obrat ZL, ki z ostalimi levimi strankami omogoča homoseksualcem nekaj tako konservativnega in nazadnjaškega kot je poroka, zakonski stan in družina. Saj se danes večina heteroseksualnih ne poroča več, ker je to moderno, ampak živijo (če živijo skupaj) kot “partnerji” in ne kot zakonci, kot mož in žena, kot soprog in soproga. Kolikor vem, se napredni levici družina zdi nepomembna in nepotrebna, LGBT je pa postala tako konservativna, da si je zaželela poroke in družine! Narobe svet! Še slovenski in francoski predsednik republike imata partnerici, homoseksualci bi bili pa zakonci!?

  4. Zdravko, to pomeni, da ne razumeš strpnosti ter sprejemanja različnosti. Sam sem tudi “proti” islamu, “proti” narodnozabavni glasbi in “proti” kravjemu mleku, ampak zaradi tega mi ne pride na pamet, da bi komurkoli prepovedoval prakticiranje islama, igranja ali poslušanja narodnozabavne glasbe oz. pitja kravjega mlega. To bi počel šele takrat, kadar bi te ljudi sovražil in jih na osnovi tega sovraštva hotel prikrajšati za njihove pravice.

  5. Zdravko, ne razumeš strpnosti in sprejemanja različnosti. Sam sem tudi “proti” islamu, “proti” narodnozabavni glasbi in “proti” kravjemu mleku, ampak zaradi tega mi ne pride na pamet, da bi komurkoli prepovedoval prakticiranje vsega tega. To bi počel šele takrat, kadar bi te ljudi sovražil in jih na osnovi tega sovraštva hotel prikrajšati za njihove pravice.

  6. Zdaj po mnenju naših dežurnih heterofobov – otroka nimaš več rad, če mu rečeš, da danes pa ne dobi čokolade.

    Tako definirajo za homofobe tiste, ki razmišljamo drugače.

Comments are closed.