Ncronline: Pogovor s kardinalom

Na spletnem naslovu ncronline.org je objavljen pogovor novinarja John L. Allena s kardinalom Ravasijem.

Objavljamo prevod zanimivega odgovora na eno od vprašanj.

V Vatikanu imamo danes protislovje: papeža, ki je nadarjen komunikator, vendar tudi sistem komuniciranja, ki je videti neučinkovit. Kako si to razlagate?

Kardinal Gianfranco Ravasi:  To je težava vseh ustanov, ki so v nekem smislu samozadostne. Govorim o okoljih, ki imajo svoje lastno življenje, svoje lastne protokole in sisteme ter svoj lastni interni jezik, ki je ponavadi poln namigovanj in prefinjenih aluzij. Čeprav imajo uradne tiskovne urade, pogosto niso zelo pozorni do sodobne kulture in njenega razvoja. Posledica je zmotno prepričanje, da ko sestavijo kako izjavo, bi jo morali vsi razumeti. V resnici pa je razumljiva samo na podlagi kulture, ki jo je proizvedla. Benedikt XVI. je zares zelo dober komunikator, vendar ne zato, ker je njegov jezik nujno lahek ali sodoben. Gre za to, da je človek kulture.

Zato je dojemljiv za zunanji svet. Ve, da če uporabljaš določen ton, ki je previsok ali prenizek, torej če nisi prilagojen včasih potrebi po doslednosti in drugič po prožnosti, potem ne komuniciraš dobro. Po mojem mnenju je nauk zgodbe to, da mora Cerkev poudarjati pomembnost kulturne formacije. Včasih ti zadeve uidejo iz rok, ker nisi uspel razumeti značaja časa. Če veš, kako ljudje živijo, kako presojajo zadeve, kakšno je zunanje razpoloženje, ti bo uspelo v komuniciranju.

Veste, pojem “kultura”  je bil iznajden okoli leta 1700 v Nemčiji: “Kultur”.  Tamkaj in tedaj je pomenil izključno najvišjo aristokratsko misel – umetnost, znanost, in tako naprej. Zdaj pa je pojem “kulture” postal antropološki, sestavni del tega, kar nas označuje. To temelji na spoznanju, da ljudi oblikujejo njihove izkušnje. Govorimo npr. “o industrijski kulturi”. Pojem se uporablja za karkoli. Potem ko je kulturni element postal antropološki, ga moramo obravnavati kot temeljni del oznanjevanja, pa tudi kot temeljni del formacije naših duhovnikov.

Prevod: Tomaž Maras

Več: Ncronline.org