NČR vs. Barbara Kastelec: evropsko poročilo pritrjuje Kastelčevi

Pred enim letom je Novinarsko častno razsodišče (NČR) novinarko Družine, Barbaro Kastelec, obsodilo kršenja Kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarka je po mnenju Novinarskega častnega razsodišča kršila več členov Kodeksa.

Razsodba je tedaj povzročila različne odmeve. V času od tedaj, se je pojavilo poročilo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE). V delu poročila, kjer je podana primerjava zakonskih ureditev istospolnih po državah Sveta Evrope, je podana primerjava takšna, kot jo je podala Barbara Kastelec in je drugačna kot je v razsodbi NČR.

Modernejša definicija družine

Kastelčeva je leta 2009 v julijski prilogi Družine v svojem članku z naslovom »Modernejša definicija družine« ob analizi ameriške raziskave opozorila na po njenem boleča, a resnična dejstva v istospolnih zvezah, kot je problem nasilja v istospolnih zvezah, v povprečju sorazmerno kratko trajanje istospolnih zvez ter okuženost z virusom HIV med homoseksualci. Prav tako je v članku pisala tudi o tem, kakšno je stanje zakonodaje v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami.

Novinarka Dnevnika Ranka Ivelja, se z njenimi ugotovitvami ni strinjala in je članek javno napadla, najprej v članku julija, in kasneje še avgusta v pismih bralcev. Kastelčeva se je v istem časopisu avgusta odzvala v pismih bralcev, septembra se je odzval še homoseksualni aktivist Mitja Blažič.

NČR novinarko obtožila kršenja kodeksa

Na predlog homoseksualnega aktivista Romana Kuharja je januarja 2010 prišlo do razsodbe NČR. Po mnenju NČR je novinarka kršila več členov novinarskega kodeksa. V zvezi z razsodbo NČR dodatnih argumentov kot te, ki jih je dobilo od tožnikov, ni pridobilo ali ni naredilo in tudi v razsodbi niso navedeni.

Razsodbo so pozdravili homoseksualni aktivisti. Na drugi strani je novinarko v celoti podprla Civilna iniciativa za družino in pravice otrok. Publicist Peter Lah pa je v Družini opozoril na to, da se tej novinarki očita, ker je preverila uradne vire, medtem ko se drugi novinarki ne očita, ker uradnih virov ni preverila.

V evropskem poročilu je Slovenija primerljiva z Veliko Britanijo in Madžarsko

V marcu 2010, torej dva meseca po razsodbi NČR, je v okviru Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE), nastalo poročilo z naslovom »Diskriminacija na osnovi seksualne orientacije in spolne identitete«.

V delu dokumenta je prikazan pregled zakonskih ureditev istospolnih zvez po državah članicah. Podatke so pridobili iz dokumentov na temo istospolnih in od različnih organizacij istospolnih. Samo poročilo nosi oznako dokumenta 12185 in je nastalo v okviru Komiteja za legalne zadeve in človekove pravice. Poročevalec je bil Andreas Gross, sicer predsednik skupine socialistov.

Države so v primerjalni analizi razporejene v pet skupin, glede na možnosti registracije istospolnih zvez. Skupine si sledijo od najštevilčnejše skupine držav, kjer ne dovoljujejo registracije istospolnih partnerskih zvez, pa vse do manjšega števila držav, ki dovoljujejo možnosti civilnih porok istospolnih zvez. V skupini držav, ki ima formalno registracijo partnerskih istospolnih zvez, se nahajajo države Velika Britanija (2005), Madžarska (2009) in Slovenija (2005). Znotraj te skupine so v nekaterih državah statusi registracije bolj podobni poročenim, tak primer je v Veliki Britaniji, nekje manj, taka primera sta Madžarska in Slovenija.

V nasprotju z NČR je primerjava zakonskih ureditev poročila podobna kot pri novinarki Družine

Razsodba NČR se začne: “NČR meni, da je novinarka kršila 1. člen kodeksa, ko je neresnično trdila, da je obstoječi zakon o registraciji istospolnih partnerstev v Sloveniji primerljiv z vrsto zakonov iz drugih evropskih držav, med njimi Veliko Britanijo in Madžarsko.

V originalnem članku je Kastelčeva zapisala: »Slovenija je julija 2006 dovolila registracijo istospolnih skupnosti z zajetnim svežnjem pravic – istospolna partnerja imata pravico do preživljanja in preživnine, do dedovanja po umrlem partnerju, do pridobivanja informacij o zdravju partnerja in obisku v ustanovah – zato je primerljiva z Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Švico, Madžarsko, Češko, mnogo liberalnejša pa je denimo od Italije, Irske, Avstrije, Slovaške, Poljske, Makedonije, Portugalske, Romunije, Grčije, Litve, Latvije in Estonije. Ali je treba po treh letih ta obseg pravic »na vrat na nos« spet razširiti?«

Pri izreku razsodbe se je NČR opiralo na trditve Romana Kuharja : “ avtorica trdi, da je slovenski Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti primerljiv z zakoni v Evropi. Pri tem navede tudi britanski in madžarski zakon, kar je ponovno napaka. V Veliki Britaniji so raznospolne in istospolne partnerske veze popolnoma izenačene, vključujoč posvojitve, le institucija se ne imenuje »zakonska zveza«, pač pa »civilno partnerstvo«. Tudi na Madžarskem so istospolnim parom priznane vse pravice, ki pripadajo tudi raznospolnim parom, z izjemo dveh: niso dovoljene posvojitve in ni dovoljeno prevzeti priimka svojega partnerja.”

Po objavi razsodbe je Kastelčeva le-to zavrnila, rekoč: »Informacijo o ureditvah po posameznih državah sem preverila na Vladnem portalu z informacijami o življenju v Evropski uniji, ki je julija izkazovalo stanje, kakršnega sem uporabila za primerjavo med državami«. Dodatno je na spletnih straneh tednika Družina objavila še prenovljeni seznam zakonskih ureditev držav EU, kar za NČR ni bilo relevantno.

V evropskem poročilu je kot opomba napisano, da imajo registrirana partnerstva lahko virtualno vse posledice poroke, tako da bi lahko govorili o »virtualni poroki«, kot je to v primeru Velike Britanije. Vseeno evropsko poročilo ugotavlja, da je pravna ureditev istospolnih zvez v primeru Slovenije, Velike Britanije in Madžarske, podobna.

Podobni zaključki, do katerih je prišla Kastelčeva, so tudi v evropskem poročilu. Torej, da je Slovenija po zakonski ureditvi primerljiva z Veliko Britanijo, Nemčijo, Švico, Madžarsko, Češko, mnogo liberalnejša pa je denimo od Italije, Irske, Avstrije, Slovaške.

Evropsko poročilo v Sloveniji ni bilo omenjeno

Omenjeno poročilo je bil kot delovni dokument osnova za pripravo resolucij, poročil in drugih dokumentov. Po do sedaj znanih podatkih omenjeno poročilo v Sloveniji do sedaj ni bilo omenjeno. Omembe poročila tudi ni bilo možno zaslediti na domači strani istospolnih organizacij.

Svet Evrope je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 47 evropskih držav in je bila ustanovljena maja 1949. Skupščina se šteje za gonilno silo pri širjenju evropskega sodelovanja na vse demokratične države v Evropi.  V okviru Sveta Evrope deluje Parlamentarna skupščina, ki je po statutu eden od dveh glavnih organov Sveta in zastopa glavne politične težnje njegovih držav članic. Vodja slovenske delegacije v Svetu Evrope je Darja Lavtižar-Bebler, ki je tudi članica Komiteja za legalne zadeve in človekove pravice, ki je sprejela omenjeno poročilo.

Foto: poročilo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope