Nauki iz Ogrske

9

Pravkar začeto madžarsko predsedovanje Evropski uniji je za Slovenijo poučno iz več vidikov.

Tako kot češko (ki se je ukvarjalo z vladno krizo) tudi madžarsko predsedovanje očitno ne bo minilo brez težav. (Le kaj se nam obeta pod poljskim predsedovanjem v drugi polovici leta?) Slovensko predsedovanje leta 2008, ki mu leva opozicija ni prizanašala, je torej še naprej edini neokrnjen zgled, kako lahko nova država članica predseduje Uniji uspešno in brez kontroverznosti, zlasti notranjepolitičnih. Naša levica bi to naši desnici že morala priznati.

Orbanova stranka Fidesz nima prave primerjave v Sloveniji, četudi je v isti politični grupaciji evropskih ljudskih strank kot SDS, SLS in NSI. Zagotovo so nekatere poteze vlade pretirano samozavestnega Orbana problematične – nenazadnje tudi zaradi Prekmurja in Porabskih Slovencev. Zaporedne slovenske vlade so rade minimizirale problematiko Porabskih Slovencev, verjetno le za to, ker so bili tako tihi in maloštevilni, Madžarska pa dežela, na katero je Ljubljana gledala nekoliko zviška.

Po drugi strani pa se vendarle ni mogoče izogniti vtisu, da Evropa sodi desne vlade – še posebej, če so v novih državah članicah – ostreje kot leve. Če praznujemo priključitev Primorske in Prekmurja Sloveniji in še vedno vsaj simbolno obžalujemo izid koroškega plebiscita, je potrebno nekaj razumevanja imeti tudi za madžarski “enotni kulturni prostor”. (Drugo so seveda njegove morebitne sodobne zunanjepolitične implikacije.) Sporni medijski zakon je morda še en šolski primer grobe nespretnosti novih desnih strank, a je gotovo tudi odgovor na nerazrešen problem dominacije starih ideoloških in kapitalskih struktur v medijskem prostoru v novih državah članicah.

Levici je uspelo v EU ustvariti precejšnjo mero vnaprejšnjega nezaupanja do desnih strank v novih državah članicah, deloma zaradi večinsko levo-orientirane povojne evropske inteligence, deloma pa tudi zaradi občasne nerodnosti in nespretnosti novih demokratičnih sil.

Tri slovenske članice Evropske ljudske stranke naj se na madžarskem primeru torej učijo, da je za pridobitev zaupanja evropskega javnega mnenja (ki ga ključno oblikuje intelektualna levica) nujen sočutni konzervativizem, ki se izogiba nepotrebnim konfliktom.

Tretji nauk madžarske zgodbe je, da se Evropa na svojem zahodu in vzhodu suče v desno, pri čemer desno ne pomeni nujno ali pa sploh ne krščansko-demokratske orientacije, značilne za celinski evropski prostor. Evropa se giblje v desno smer, za katero je značilen strah: strah pred globalizacijo, pred širitvijo EU, pred tujci vseh vrst (tudi iz novih držav članic), pred prihodnostjo, pred izgubo gospodarske prednosti in udobja evropskega socialnega modela. Gre sicer za razumljiv, a neproduktivni strah, ki na dejanske ali navidezne grožnje odgovarja z zapiranjem vase in včasih tudi z odmikanjem ne samo od evropskih krščanskih, ampak tudi od humanističnih korenin Evrope. V taki Evropi pa je – še zlasti za tako majhne nacije kot je Slovenija – toliko pomembnejše, da zelo jasno definiramo naše nacionalne interese, zlasti zunanjepolitične, gospodarske in energetske in jih tudi dovolj odločno uveljavljamo.

Foto: Wikipedia

9 KOMENTARJI

  1. FIDES je na Madžarskem prevzel nalogo, da počisti z ostanki komunizma.
    To se mora nujno zgoditi tudi v Sloveniji.
    90% slovesnke intileigence je tko imenovane leve provinience. Ima vse vzvode oblasti v svojih rokah, vendar Slovence nenehno svari pred nestrpnostjo, fašistoidnostjo, krutim kapztalizmom in podobnimi strahotami, sama pa izvaja absolutizem. Nedaj bože, da se javno oglasi kak duhovnik, nedaj bože, da kakšno žegnanje prekorači plot cerkvenega ozemlja, da se pojavi kje kakšen križ. Takoj se dvignejo vsi aktivisti, ki z znanim arzenalom komunističnega agitpropa streljajo po nasprotnikih. Sami pa popolnoma brezsramno malikujejo svoje borčevske svetnike, med katerimi je prenekateri množični morilec.
    Tudi Slovenija krvavo potrebuje zakon, ki bo omogočil novinarski pluralizem. Flalanga 571 bi morala biti razkrinkana takrat, ko se je pojavila s svojo sramotno resolucijo. Danes je priložnost, da slovenski poslanci v bran Orbanu pokažejo, kakšno demokracijo želijo levičarji. Takšno, da bodo še v naprej obvladovali vse vzvode oblasti v državi. Če pa jo bodo zagonili, tako kot se to dogaja s Slovenijo, pa bo že kriva svetovna kriza in globalizem.

  2. “Po drugi strani pa se vendarle ni mogoče izogniti vtisu, da Evropa sodi desne vlade – še posebej, če so v novih državah članicah – ostreje kot leve.”

    Tole je vprašljiva trditev, če vemo, da imajo v evropskih institucijah desne, torej ljudske stranke že lep čas večino.

    “Sporni medijski zakon je morda še en šolski primer grobe nespretnosti novih desnih strank, a je gotovo tudi odgovor na nerazrešen problem dominacije starih ideoloških in kapitalskih struktur v medijskem prostoru v novih državah članicah.”

    Oh, kaki hudi napori, da bi namen in učinek zakona, ki je le eden izmed mnogih simptomov tega, kar se dogaja na madžarskem, zminimalizirali.

    Nič ni nespretnost. 90 000 evrov kazni za “politično neuravnoteženo” poročanje časopisa ali spletnega medija (torej, tudi madžarskega “Casnika”) ni nobena nerodnost, spodrsljaj… Je čisto politično ustrahovanje, ki v drugih državah EU, pa naj si bodo vlade leve ali pa desne, nima nobene primerjave.

    Hecen je tudi termin “sočutni konzervativizem”, ki ga je izumil Bush junior. Kako ne-konfliktno se je to končalo, vemo.

  3. @maver

    torej, gospud maver, bi bili res tako navdušeni, če bi novokomponirani politikanstki inšpektor casniku.si nabil 90.000 evrov kazni zaradi “neuravnoteženega poročanja”? Bi bil takrat tudi zgolj “spodrsljaj”, “nerodnost” in “nespretnost”, kot je zgoraj zapisal avtor?

    Ali pa bi klicali konec sveta in svobode na Slovenskem?

    samo vprašam.

  4. Da se Evropa suče desno je bolj posledica dejstva, da je levica izgubila stik z realnostjo. Levica vedno bolj postaja zgolj kaviar levica, ki zapolnjuje medijski prostoir z puhlimi diskusijami, polnimi politično korektnega govora. Ljudje jih poslušajo, se nasmejeo, a ko gre za resne zadeve, kot je delo in upravljanje države, jim tega ne zaupajo.
    Resnici na ljubo pa se je desnica osredotočila zgolj na ekonomijo in zanemarila precejšen del ostalih eksistenčnih vprašanj, ki za seboj pušča neko praznino identitete. Tako je skupna vsota levo moraliziranje, z desno mlačnostjo in brezbrižnostjo.

  5. ##Nič ni nespretnost. 90 000 evrov kazni za “politično neuravnoteženo” poročanje časopisa ali spletnega medija (torej, tudi madžarskega “Casnika”) ni nobena nerodnost, spodrsljaj…##
    Da, da tovariš Bah, tovarišica Širca (oziroma nekdo izven vlade, ki bo za to pokasiral lepo vsotico) ravnokar pripravlja en tak zakon, na osnovi katerega bo lahko celo ukinila Časnik in vse, kar ne bo politično korektno.

  6. “Ljudje jih poslušajo, se nasmejeo, a ko gre za resne zadeve, kot je delo in upravljanje države, jim tega ne zaupajo.”

    to je seveda čisti bullshit. grčijo, irsko, islandijo, baltske države, zda, (beri; najhujše zahodne bolnike trenutke krize) so v totalno brezno pripeljale desne vlade. izjemi sta španija in portugalska (kjer pa je vlada politično precej mešana)

    najuspešnejša evropska država – nemčija – se lahko za današnje stanje v precejšnji meri zahvali schroederju (angela ni izvedla nekih velikih reform).

    Evropska levica je v krizi, ker na ekonomskem področju ponuja recepte, malo socialno zmehčane, a v bistvu iste kot desnica. Recepte, ki so pripeljali do krize danes. Revščina ekonomske ponudbe desnice zato ni nič manjša.

  7. “Da, da tovariš Bah, tovarišica Širca (oziroma nekdo izven vlade, ki bo za to pokasiral lepo vsotico) ravnokar pripravlja en tak zakon, na osnovi katerega bo lahko celo ukinila Časnik in vse, kar ne bo politično korektno.”

    Ponovno si preberite predlog zakona, ki je trenutno še v javni razpravi in se lahko še zelo spremeni.

    casnik.si pridela sicer ogromno cvetk in je brez dvoma politično neuravnotežen (90.000 evrov na madžarskem ne bi ušlo – če bi bili na levi), sovražnega govora, ki naj bi ga sankcioniral slovenski predlog, pa zaenkrat še ne širi.

  8. Veliko je govora tukaj o politični uravnoteženosti.Komentarji, ki bi bili politično uravnoteženi, bi bili po večini neberljivi. Ljudje ne iščejo objektivnega komentarja, ki bi ponudil ‘leve’ in ‘desne’ argumente in jih potem skupaj sestavil. Vsak posameznik izhaja iz lastnega izhodišča in pogleda in s tem ni nič narobe. Narobe je če se zavestno manipulira z dejstvi, ne pa ali je komentar levi ali desni.

Comments are closed.