Nataša Pirc Musar: »Naj molijo doma« (VIDEO)

4
Foto: Planet Siol.
Foto: Planet Siol.

Na okrogli mizi Ali sem Charlie?, ki sta jo pripravila zavod za izobraževanje Socialna akademija in spletni portal Časnik.si, so sodelovali docent na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič, odvetnica Nataša Pirc Musar in novinar Planet TV Rajko Gerič.

Dr. Jernej Letnar Černič je v uvodu opisal, da Evropsko sodišče za človekove pravice pod svobodo govora ne šteje, če nekdo želi zanikati npr. holokavst in primere sovražnega govora, ki so usmerjeni do etničnih in drugih podobnih skupin. Opozoril je, da je v slovenski sodni praksi v primerih poseganja v dobro ime posameznika prevelik poudarek na uporabi kazenskih postopkov, saj bi se osebe, ki se čutijo prizadete morale odločati za sprožanje civilno odškodninskih tožb.

Drugi od gostov, novinar Rajko Gerič opozarja, da je v slovenskih medijih preveč zgodb s polovično ali sploh nikakršno utemeljitvijo. Dogajajo se tudi medijski umori, kot je bil npr. pritisk na ravnatelja mariborske srednje šole, ki je storil samomor. Posledični učinek na novinarje v smislu večje odgovornosti je bil kratkotrajen, saj je že po nekaj dneh v medijih spet zavladala potreba po senzacionalizmu.

V Sloveniji imamo po mnenju odvetnice Pirc Musarjeve veliko sovražnega govora proti narodnim manjšinam. Ob tem je spomnila na zapis Tomaža Majerja, ki je volivce stranke PS označil za trenirkarje. Tudi sama se je spozabila ob zapisu na Twitterju, ko je zapisala, da bo prišla na določen dogodek v trenirki “črtomirki” (Črtomir je ime sinu predsednika SDS Janeza Janše, op. p.). Ve, da je bila to huda napaka in se je za svoje besede družini Janša opravičila.

Na vprašanje moderatorke, novinarke Urške Makovec, o tabu temah v slovenski javnosti, so se sogovorniki izognili neposrednim odgovorom. Najbolj neposreden je bil Jernej Letnar Černič, ki je opozoril, da številna grobišča iz časa II. svetovne vojne kličejo po neki strpni obravnavi tega dogajanja, ki pa ga družba in novinarji tudi po 70 letih očitno še vedno niso zmožni analizirati, raziskovati in osvetliti. Opozarja, da to postaja nevarno, saj se v javnosti na tem področju razrašča sovražni govor v smislu, »še premalo smo jih pobili«, istemu pa dodajajo svoje tudi politiki, ki se obnašajo skrajno neodgovorno, nenazadnje tudi do posmrtnih ostankov pobitih v Hudi jami.

Letnar Černič in Pirc Musarjeva sta si prišla navzkriž glede članov inciative 40 dni za življenje, ki z molitvijo pred porodnišnico izražajo skrb in sočutje za mamice in očete v stiski ter za nerojene otroke. Slednja, ki je tudi predsednica Sveta za odziv na sovražni govor, je izjavila, da se ljudje tam ne bi smeli zbirati, saj naj “molijo doma«. Letnar Černič ji je odločno nasprotoval. Mnenja je, da gre pri molitvi pred bolnišnico za svobodo zbiranja in da lahko vsakdo, ki ima na pravico do splava svoj pogled, le tega na miroljuben način izrazi.

Na koncu so se vsi zbrani strinjali, da se v slovenski družbi ne znamo pogovarjati na strpen način, na temelju argumentov. Tudi če ne uspemo zbližati stališč, bi se morali sogovorniki z različnih bregov debate spoštovati in se zavzemati za izogibanje klišejskih oznak in žaljenja.

Produkcija videa: Socialna akademija.


_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


4 KOMENTARJI

  1. Nataša Pirc Musar: »Naj molijo doma«

    Če bi izjavila kaj drugega, bi že naslednji dan izgubila službo. In to je vsa beda tega državnega aparata, ki ga obvladujejo lobiji.

  2. Pol Slovenije si je oddahnilo, ko ji je potekel mandat pooblaščenke. Zdaj pa s svojo aroganco niti službe ne more dobit.
    Bog je, tudi v Sloveniji.

  3. Ta izjava, da “naj molijo doma”, je sramota za nekoga s pravno izobrazbo. Očitno je čas, da gre spet na POP TV prebirat novice, ker se mi zdi, da ji osnovne predpostavke o ustavnem pravu oz. pravu človekovih pravic in svoboščin niso jasne. Še dobro, da je imela zraven nekoga (Letnar Černiča), da ji te zadeva malo razložil.

  4. “Na koncu so se vsi strinjali, da se v slovenski družbi ne znamo pogovarjati na strpen način,…. Tudi, če ne uspemo zbližati stališč, bi se morali sogovorniki….spoštovati in se izogibati klišejskih oznak in žaljenja”.
    Kot udeleženec razprave želim najprej pohvaliti izbor prostora za take demokratične razprave, ki v Hostelu nagovarja tudi mlade. In drugo opozoriti, da se v takih debatah za omizjem po vsakem sklopu vključi poslušalce za njihovo mnenje. To bi naj bilo znamenje demokratičnosti in medsebojne spoštljivosti.
    Za zaključek nekaj poudarkov iz moje razprave:
    1. Ali sem Charli ? Iz sočutja do grobosti-pobojev da, vendar v smislu logoteorije, ki k svobodi šteje tudi odgovornost ne morem biti.Viktor Frankl Američanom: k kipu svobode dodajte kip odgovornosti!
    2. referendum ni naperjen “proti” (istospolnim skupnostim), ampak “za” ohranitev tradicionalne družine in v korist otrok ! Molitev pred porodnišnico ni proti splavu, ampak za ohranitev življenja-otroka v interesu posvojitve. Lokacija molitve ne more biti sporna, ker gre za motivacijo javnosti.
    3.Pokop človeških ostankov iz morišč po revolucionarnem nasilju in sovražni govor sta stvar resnicoljubja, ki ga pri zagovornikih revolucije (proti odločitvi US) ni na vidiku, ker se ohranjajo zlagane NOB vrednote.
    4.Splav in evtanazija sta zadevi medicine in ne bi smeli biti zakonodaja. Splav ne bi smel biti metoda kontracepcije!
    To so kratki povzetki moje razprave.

Comments are closed.