Brezbrižnost je tista, ki omogoča molčanje ob nasilju nad Katalonci

15
267
Za solidarnost smo, tudi s Katalonci, za solidarnost smo predvsem zato, ker jo zase nenehno zahtevamo, a se zdi, da je drugim ne privoščimo!
Brezbrižnost je tista, ki omogoča molčanje ob nasilju nad Katalonci

Naslov tega kratkega zapisa je zavestno tak, kakršen je. Brezbrižnost je tista, ki omogoča in dovoljuje vsem vidnim političnim vodjem po Evropi, da molčijo ob nasilju, ki smo mu priča nad Katalonci, nasilju, ki kar vpije po javnih protestih. Stotine ranjenih, nad katerimi se znaša španska policija, so samo dokaz več, da je brezbrižnost javnosti tista, ki omogoča italijanskim, slovenskim in drugim evropskim političnim voditeljem, da molčijo, medtem ko se nasilno tepta osnovna pravica Kataloncem, pravica do avtonomije. Ne govorimo o nobeni odcepitvi, ampak o nasilju Špancev nad Katalonci, ne gre za noben pravni problem, ampak za politični problem, ki bi ga morala politika rešiti!

Naj bo tudi jasno: katalonski voditelji, ki so jih obsodili Španci, so politični zaporniki. In zato je sprenevedanje italijanskih in slovenskih politikov dobesedno nesramno, kratkovidno, predvsem pa nepošteno in nedostojno.

Kar se dogaja v Kataloniji, ni vredno države, ki je v Evropski uniji

Slovenci bi se lahko samo spomnili, kako je bilo, ko smo s težavo dobili demokratično državo. Predvsem pa vse to, kar se dogaja v Kataloniji, ni vredno države, ki je v Evropski uniji. Pa vendar je prav brezbrižnost ljudi, vseh nas, tista, za katero se zlahka skrijejo vsi današnji politiki. In brezbrižnost vlada tudi v naši sredini, brezbrižnost do politike, ki je oddaljena od ljudi, zelo oddaljena, o čemer najbolj pričajo zadnji volilni izidi, pa naj gre za lokalne volitve ali za državne. Kje so danes tiste vezi, tisti sredine, v katerih se še prepoznavamo nekateri in katere so naši politiki poslušali, predno so sprejemali odločitve? Kakšna zmota, kako napačno je, da današnji politiki mislijo, da jim bodo, bomo ljudje sledili, ne da bi nas prej poslušali?

Brezbrižnost politike do ljudi, volivcev, se je še kako poznala na zadnjih volitvah, se še kako pozna danes, ko ljudje ne verjamejo, ne verjamemo več ne politikom in ne politikam, ki odločajo o nas in našem življenju.

Za solidarnost smo, tudi s Katalonci, za solidarnost smo predvsem zato, ker jo zase nenehno zahtevamo, a se zdi, da je drugim ne privoščimo!

V Italiji smo priča norostim in hudim žalitvam brez primere, zadnja je ta o tem, kako bi bilo treba odvzeti volilno pravico starejšim ljudem. In po nekajtedenskem premirju, ko se je že zdelo, da bo italijanska politika le šla na pot umirjenih tonov in političnega soočanja ter dogovarjanja, smo spet priče volilnim kričavim pozivom, ki so daleč od vsakdanjega življenja, daleč od prave politike, ki je sicer res umetnost možnega, a bi morala biti predvsem politika za ljudi, za vse nas. In čisto nič drugače ni v naši sredini, v naši narodni skupnosti, sicer si nekaterih dejstev ne bi mogli razlagati, zadnja stvar, ki zgovorno pove veliko, je zaplet glede paritetnega odbora, ki se je, hvala Bogu, končno le rešil.

Še vedno trdimo, da bi morala politika zagovarjati visoke etične in moralne norme in se jih držati, predvsem pa bi morala poslušati vse nas, ki smo poklicani na volitve. Pa nekateri še danes mislijo, da se bodo na nas, volivce, lahko obrnili samo tik pred volitvami in jim bomo kot ovce sledili! Tega že dolgo ni več. Zato zagovarjamo vse tiste politike, ki slonijo na pogovoru, dogovarjanju, iskanju skupnih, za vse dobrih rešitev. Za solidarnost smo, tudi s Katalonci, za solidarnost smo predvsem zato, ker jo zase nenehno zahtevamo, a se zdi, da je drugim ne privoščimo!

Vir: Naš Glas

15 KOMENTARJI

  1. Priznati je treba, da katalonski separatisti odlično obvladajo medije. Svet so prepričali, da so nemočne miroljubne uboge žrtve, ki se branijo pred nasilno vsemogočo oblast. Resnica je seveda precej drugačna. Prvič so tisti, ki želijo sran iz Španije manjšina. Drugič, če misliš drugače kot oni moraš biti tiho in odmisli možnost zaposlenosti v vseh vladnih ustanovah. Tretjič, tvoji otroci nimajo pravice se učiti španščine v šolah ampak le katalonščino… In še bi lahko naštevali. Ampak, kot rečeno: lažje je tulit z volkovi. Tudi v katoliških medijih.

      • EDEN je izgubil oko, drugi pa ima poškodovano modo. “Pozabil” si pa omenit, da se da en policist bori za življenje (v glavo je dobil kovinsko kroglo iz frače), drugi ima zlomljeno roko…
        Sicer pri zadnjih volitvah v Kataloniji so stranke, ki podpirajo odcepitev dobile cca. 47% glasov. Ok. Kaj naj torej naredimo z ostalimi 53%? Jih izselimo? Pobijemo? Ignoriramo?

          • Ja, tudi pri nas doma smo naredili referendum in izid je 99,9% za rdeče vino 😉
            Katalonski (ne španski!) center za raziskovanje javnega mnenja je v letošnji raziskavi ugotovil, da 44% kataloncev zagovarja samostojnost. Torej: kaj naredimo z ostalimi?

          • Na plebiscitu se je 95 odstotkov udeleženih odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo.
            Pred tem je na prvih volitvah cca 45% udeleženih glasovalo za stranke, ki so nasprotovale osamosvojitvi od Jugoslavije.

          • can: “…Sicer pri zadnjih volitvah v Kataloniji so stranke, ki podpirajo odcepitev dobile cca. 47% glasov. ”
            ==================
            Ja. In?

          • Katalonski (ne španski!) center za raziskovanje javnega mnenja je v letošnji raziskavi ugotovil, da 44% kataloncev zagovarja samostojnost. Torej: kaj naredimo z ostalimi?

          • can: “Katalonski (ne španski!) center za raziskovanje javnega mnenja je v letošnji raziskavi ugotovil, da 44%”
            ===============
            Ja. In?
            Izvedimo še anketo javnega mnenja v Sloveniji, npr.
            Kaj bi z referendumi.

  2. Spoštljiv poklon avtorju za ta prispevek, ki nas spomni, kako dvolični smo lahko Evropejci, pa tudi Slovenci.

    Sami smo imeli probleme z osamosvojitvijo, danes pa smo togi formalisti in rečemo: Ja Katalonci pa niso imeli Kardelja, ki bi jim dal v ustavo pravico do odcepitve, zato se naj obrišejo za samostojnost ali večjo avtonomijo.

  3. Španija je suverena država in Katalonci delujejo kot suvereni državljani.
    (Suverena osebnost deluje kot suverena država.- Alenka Rebula)
    Nasilje v Barceloni je posledica trmastega vztrajanja države pri birokratski ureditvi države, ki ni v duhu demokracije in spoštovanju človekovih pravic po svobodi in pravičnosti.
    Podprimo že vendar Katalonce in preprečimo nasilje in aroganco oblasti, ki hoče diktirati in z nasiljem urejati svojo voljo- Naj živi demokracija in svoboda ljudstva !!

Prijava

Za komentiranje se prijavite