Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Foto: Ludovic Marin AFP

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz. Francoski predsednik vlade je odpovedal svoja sestankovanja in na Twitterju nemudoma zapisal:

»Katedrala Notre-Dame je v plamenih. Naše misli so pri katolikih in vseh Francozih. Tako kot vsi rojaki sem žalosten, ko vidim, kako gori del nas.« (vir: rtvslo.si)

Res je. Gori del nas. Gori del Francije, gori del Evrope, gori del katolikov, gori del kristjanov. Ampak,si  bomo res priznali, da gori del nas? Katedralo sem obiskal samo enkrat, kot srednješolec katoliške gimnazije, pri čemer bo marsikdo skomignil z rameni, da nič čudnega. A biser Francije so najverjetneje obiskovali tudi dijaki slovenskih javnih srednjih šol in univerzitetnih programov. Zakaj?

Na to nam odgovarja Macron: »Ker je bila del Francije, del Evrope, del katolikov, del kristjanov.«

Vse to je bila katedrala Notre-Dame in zato se je vsul plaz poročanj o požaru, ki se je zgodil. Predstavlja tako duhovno dediščino naše skupnosti kot tudi kulturno. Naša Gospa je bila v resnici naša.

V Evropi se zgodi dnevno na stotine požarov, za katere nikoli ne izvemo. Za večino požarov, ki se zgodijo v naši domovini, prav tako ne. Ker je to del življenja že od nekdaj. Zato smo v Sloveniji organizirali prostovoljna gasilska društva, zato imamo dobro organizirano mrežo profesionalnih gasilcev. Ker je požar del življenja.

Pod ognjenimi zublji klonila cerkev, ki je bila del naše skupne identitete

A požar v Notre-Dame presega vse te lokalne, državne, evropske požare. To je požar, ki nas bo zaznamoval, upam da, do te mere, kot je Američane 11. september. Amerika se je po tem datumu spremenila. Se bo tudi Evropska unija sposobna ozreti sama vase, narediti notranjo refleksijo, da to ni bil zgolj požar, v katerem je zagorel biser kulturne dediščine, pač pa je pod ognjenimi zublji klonila cerkev, ki je bila del naše skupne identitete?

Vsak požar namreč pusti psihične posledice pri tistih, ki ga doživijo. Sprašujem pa se, ali bo nedavni požar pustil posledice v našem vsakdanjem življenju. Bo Evropa končno priznala, ob tragični zgodbi, da je vendarle nastala na podlagi krščanskih korenin?

Požar, ki se je zgodil, je nova priložnost za našo Unijo. Kot prvo lahko kot skupnost stopimo skupaj in Franciji pomagamo, da bo njihova Gospa ob hitri in temeljiti obnovi spet kazala svoj sijaj sredi Pariza. Nadalje je lahko to izhodišče za ponovno polemiko, v kakšni meri so krščanske korenine zasidrane v naših genih. Ne nazadnje bi bilo ogorčenje, ki se je v trenutku razpredlo po Evropi, lahko povod, da bodo tudi tisti, ki doslej tega niso želeli, priznali, da Naša Gospa ni bila zgolj arhitekturni biser, pač pa je pomenila dejansko to, kar je rekel Macron: del Francije, Evrope, katolikov, kristjanov. V tem primeru bi ta požar pomenil pomembno prelomnico v evropski zgodovini in priznanje Evrope, ki Marijine zvezde nosi v svojem grbu, da je Naša Gospa ne le stavba, pač pa Gospa, ki nosi Evropo v svojem naročju, kajti iz njenega naročja je Evropa, ki jo poznamo, izšla.