Naš pogovor z Jožetom Colaričem II. del

V prvem delu pogovora nam je Jože Colarič, predsednik Uprave Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, predstavil razvoj gospodarske družbe, vse od njenih začetkov, pri čemer je še posebej izpostavil zasluge svoji predhodnikov na čelu tega slovenskega gospodarskega velikana. Podrobno nam je predstavil najbolj pomembne dejavnike, ki so pripomogli, da je Krka postala eno izmed najuspešnejših gospodarskih subjektov, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in v svetu. V nadaljevanju pogovora smo se dotaknili trenutnih izzivov, s katerimi se krkaši soočajo danes.

Usmerjenost v razvoj, inovativne postopke in sodobne izdelke v Krki že 47 let nadgrajujejo s Krkinimi nagradami. Povezujejo jih z mladimi raziskovalci in razvojno-izobraževalnimi ustanovami.
Usmerjenost v razvoj, inovativne postopke in sodobne izdelke v Krki že 47 let nadgrajujejo s Krkinimi nagradami. Povezujejo jih z mladimi raziskovalci in razvojno-izobraževalnimi ustanovami.

Kateri proizvodi Krke se trenutno najbolje prodajajo?

Jedro našega razvoja, proizvodnje in prodaje predstavljajo zdravila na recept, med katerimi so ključna zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja, sledijo zdravila za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja, za zdravljenje prebavil in presnove ter za okužbe. Svojo ponudbo širimo tudi na nova terapevtska področja, kot so zdravila za zdravljenje diabetesa, rakavih obolenj in avtoimunih bolezni. Med vodilna zdravila na recept po prodaji se tako uvrščajo Lorista (losartan), Atoris (atorvastatin), Prenessa (perindopril), Valsacor (valsartan) in Enap (enalapril) za zdravljenje bolezni srca in žilja, pa tudi Nolpaza (pantoprazol) in Emanera (esomeprazol) za zdravljenje bolezni prebavil in presnove in druga.

Nemški epidemiolog dr. Wolfgang Wodarg, nekdanji predsednik pododbora za zdravstvo v Svetu Evrope, je glasno opozarjal, da si velike svetovne farmacevtske korporacije za povečanje dobička preprosto izmislijo »novo bolezen«. Takšna je bila pandemija prašičje gripe. Kaj menite o tem?

Žal si bolezni niso izmišljevali, takšna je realnost. Bolezni, ki pestijo današnjega človeka, so morda le drugačne od tistih iz preteklosti ali pa zgolj bolj prepoznane. Z razvojem medicine in drugih sorodnih ved jih lahko strokovnjaki vse več prepoznajo in zanje odkrivajo tudi ustrezna zdravila.

Ali ste kot ekonomist srečni v svojem poklicu? Bi se ponovno odločili za študij ekonomije?

Če bi se odločal znova, bi se zagotovo tudi to pot odločil za študij ekonomije. Rad imam, da je pri delu veliko dinamike. Od nekdaj me motivirajo različni poslovni izzivi, lahko bi jim rekli tudi ovire, ki jih s sodelavci srečujemo na tržiščih. Podobno kot pri športu tudi v poslu velja, da navadno ne poteka ves čas vse gladko in lepota tako tekme kot posla je ravno v dinamiki. Za uspeh seveda ni dovolj zgolj lepo igrati; način igre je seveda pomemben, a če ni zadetkov, to še nič ne pomeni. Vsak nov zadetek oz. v poslovanju dosežek dá človeku vedno znova polet za delo.

Usmerjenost v razvoj, inovativne postopke in sodobne izdelke v Krki že 47 let nadgrajujejo s Krkinimi nagradami. Povezujejo jih z mladimi raziskovalci in razvojno-izobraževalnimi ustanovami.
Usmerjenost v razvoj, inovativne postopke in sodobne izdelke v Krki že 47 let nadgrajujejo s Krkinimi nagradami. Povezujejo jih z mladimi raziskovalci in razvojno-izobraževalnimi ustanovami.

Poleti smo bili priče hudim ekološkim katastrofam na Vrhniki in v Zalogu pri Straži. Na udaru so bili zrak, voda in tla. Prosim Vas, opišete svoj odnos do ekoloških problemov sploh. Bralce bo tudi zanimalo, kako Krka rešuje svojo ekološko problematiko ter njeno uspešno prizadevanje za čim manjše vplive proizvodnih tehnoloških postopkov na delavce, okolje in druge ljudi.

Živeti in delovati moramo v mejah, ki jih določa naše naravno okolje. To pomeni trajnostno rabo vseh naravnih virov, zmanjšanje emisij na najmanjšo možno mero, varovanje biotske raznovrstnosti in zavedanje, da moramo naravno dediščino varovati tudi za naslednje rodove. Tudi v Krki je varovanje okolja pomemben del naše poslovne strategije. Zavedamo se, da z izvajanjem svoje dejavnosti vplivamo na ljudi, lokalno skupnost in naravno okolje, zato si prizadevamo, da te vplive nenehno zmanjšujemo ter zagotavljamo čist in zdrav življenjski prostor tako za zaposlene kot širšo okolico. Leta 2001 vzpostavljeni sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 redno posodabljamo. Tako smo, denimo, lani pri nadgradnji upoštevali zahteve nove izdaje standarda in skrb za okolje v še večji meri vključili v najzgodnejše razvojne aktivnosti in projekte ter v celotni življenjski cikel izdelkov. Tudi v svoji okoljski politiki smo jasno opredelili odgovornost in naše zaveze do naravnega okolja. S takim celovitim pristopom želimo pri vseh zaposlenih razvijati pozitiven in odgovoren odnos do okolja.

Kakšno je tradicionalno sodelovanje Krke in Revoza? Ali ste se morda že srečali z novim direktorjem Kaanom Ozkanom?

Tako z Revozom kot z ostalimi podjetji v regiji v okviru Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) zgledno sodelujemo. Z novim direktorjem Revoza se še nisva srečala, ker pa je Revoz velik član GZDBK, katere predsednik sem, se bova v kratkem zagotovo.

Ali lahko našim bralcem pojasnite, kaj je bistvo tega združenja? Kako kot predsednik ocenjujete delo in uspehe GZ?

V gospodarstvu vemo, da lahko le z združenimi močmi vplivamo na spremembe za boljše gospodarske pogoje, ki so gotovo eden od dejavnikov za uspešno delovanje podjetij. V okviru regijske zbornice imamo podjetja priložnost, da se sliši tudi glas gospodarstva. Doslej smo si prizadevali in si bomo tudi v prihodnje za izgradnjo infrastrukture, kot je npr. avtocesta Ljubljana–Novo mesto mimo Trebnjega. Aktivni smo tudi pri umeščanju v prostor tretje razvojne osi, pri snovanju univerzitetnega središča, oskrbi s pitno vodo, elektro oskrbi in pri drugih projektih, ki bodo omogočili še uspešnejše poslovanje dolenjskega in belokranjskega gospodarstva v naslednjih desetletjih.

Ima Krka kaj težav glede insolventnosti večine slovenskih bolnišnic?

S Krkinimi zdravili se po svetu dnevno zdravi 45 milijonov bolnikov. Ta številka pove, da je Slovenija za nas majhen trg, na katerem trenutno ustvarimo 6,5 % celotne prodaje. A to nikakor ne pomeni, da ni pomemben, saj je naš domači trg, kjer je v neposredni bližini enega od zavojev reke Krke, po kateri nosimo ime, naša osrednja lokacija. Na področju porabe zdravil se že vrsto let praktično na vseh trgih, kjer smo prisotni, ne le na slovenskem, dogajajo številne spremembe, s katerimi se vsakodnevno soočamo. A kot kažejo napovedi, bo poraba generičnih zdravil vse večja, tako na razvitih trgih kot na tistih, ki se šele razvijajo. Zato verjamem, da bo Krka v prihodnosti utrjevala svoj položaj tako doma kot na tujem.

Ali verjamete v uspešno zdravljenje s homeopatijo? Kakšen je Vaš pogled na zdravljenje s placebo učinkom?

Zdravljenje s homeopatijo je kompleksna tema. Morda komu pomaga, vendar zbuja pomisleke v primeru, če bolniki ne dobijo ustrezne oskrbe za bolezni, ki se jih sicer lahko uspešno zdravi z običajnimi zdravili. Tudi vprašanje placebo učinka, pri katerem sicer ne gre za zdravljenje, je izredno kompleksno in ni domena Krke, ki proizvaja zdravila na recept z dokazanim terapevtskim učinkom z namenom uporabe v uradni medicini.

Ruski trg je še vedno zelo nepredvidljiv. Spominjam se nekega razgovora s pokojnim direktorjem mag. Milošem Kovačičem, ko je s ponosom povedal, da je za ceno obstanka Krke na ruskem trgu brez pomisleka odpisal 80 milijonov dolarjev dolga. Kako kompenzirate tržna nihanja na celotnem zelo nestabilnem področju vzhodnih držav?

Z Rusko federacijo, ki je eden ključnih Krkinih trgov, je Krka povezana več kot 50 let. Od leta 1965, ko smo se prvič podali na to veliko tržišče in na sejmu v Moskvi predstavili in uspešno prodali svoje prve farmacevtske izdelke, pa do danes je naše sodelovanje z ruskimi partnerji napredovalo z izrazito dinamiko. Skozi leta se je krepilo, zato smo leta 1992 v Moskvi ustanovili predstavništvo in ga v prihodnjih letih okrepili še z več podružnicami. Leta 1999 smo ustanovili proizvodno podjetje OOO Krka Rus, leta 2000 pa še distribucijsko podjetja OOO Krka Farma. Pomembna prelomnica je leto 2003, ko smo z izgradnjo moderne tovarne Krka-Rus v mestu Istra v Moskovski oblasti postali domači proizvajalec. Leta 2013 smo tovarni pridružili še novi obrat Krka-Rus 2, naložbo v vrednosti 135 milijonov EUR, v kateri pravkar poteka vgradnja dodatne tehnološke opreme v skladu s potrebami trga. V prihodnost gledamo z optimizmom, saj imamo v Ruski federaciji močno marketinško-prodajno mrežo vse od Kaliningrada pa do Vladivostoka in, kot rečeno, status domačega proizvajalca. Vsekakor na tem trgu vidimo še veliko priložnosti. Z gospodarsko nestabilnostjo se soočamo praktično na vseh trgih, a si je treba ves čas prizadevati, da jih presežemo. Kot že rečeno, se Krka ne umakne iz držav, ki se soočajo z gospodarskimi in ostalimi nihanji, ampak na teh trgih ostaja. Hitro se prilagajamo razmeram in vedno, ko na trgih nastane kriza, izhajamo iz tega, kako bi iz nje prišli močnejši in izkoristili priložnosti, ki so nam dane. In Vzhod je za nas zelo pomemben, svoje poslovanje pa smo izrazito razširili tudi v Zahodni Evropi. Prizadevamo si, da smo prisotni na čim več trgih s čim večjim naborom zdravil, kar predstavlja prednost pri obvladovanju spremenjenih gospodarskih razmer v posameznih delih sveta.

Nedavno je tudi Slovenijo oplazil hekerski kibernetski vdor. Krka ni bila prizadeta, v Revozu pa je za nekaj ur obstala celo proizvodnja avtomobilov. Lani so samo v nemških podjetjih posledice kibernetskih vdorov znašale okoli 55 milijard evrov. Ste v Krki ukrenili vse potrebno, da v bodočnosti ne bo prišlo do morebitnih tovrstnih presenečenj?

V Krki se zavedamo pomembnosti varovanja informacijskih sistemov pred vdori, virusi in ostalimi grožnjami, zato nenehno nadgrajujemo naš sistem varovanja informacijskega sistema tako v tehnološkem smislu kot tudi z ozaveščanjem zaposlenih za varno uporabo informacijske tehnologije.

Nobenega dvoma ni, da ima Dolenjska veliko ustvarjalnih ljudi, ki imajo dobre ideje in veliko pozitivne energije. Zakaj potem ni mogoče, za dobrobit vseh ljudi, preseči še vedno tipično »vrtičkarstvo« in razklanost med ljudmi, ki je tako močno razraščena tudi na Dolenjskem?

Verjamem v povezovanje in sodelovanje. Kjer je sloga, je prijetneje živeti, lažje je delati. Zato si v Krki prizadevamo za nenehen dialog z okoljem, v katerem se razvijamo, da bi usklajeno rasla oba – podjetje in okolje.

Krko uvrščamo v visokotehnološka podjetja, kjer cenite znanje in izkušnje. Kako deluje v Krki tako imenovana komunikacijska tehnologija, katere razvoj je določen z novimi izumi, ki jih ustvarja subjektivni faktor?

V času globalne konkurence je poslovanje brez učinkovite in vsestranske informacijske podpore nepredstavljivo. Še posebno velja to za podjetja, kot je Krka, saj sta hitrost pretoka in kakovost informacij pomembna predpogoja za poslovno uspešnost. Za učinkovitost posameznega poslovnega procesa pa zgolj IT-podpora ni zadosti. Še tako dobra informacijska podpora ne more nadomestiti klasične dobre organizacije, predvsem pa ne ljudi – zlasti pripravljenosti sodelavcev za hitro reagiranje v nenehno spreminjajočih se pogojih. Seveda je ključni izziv najti pravo kombinacijo med tehnološkimi in organizacijskimi rešitvami. Univerzalnega recepta žal ni. Pri vsakem posameznem projektu poskušamo najti najboljšo kombinacijo.

Značilnosti timskega dela sta povezanost in zaupanje. Timsko delo je v Krki stalnica ustvarjalnosti. Visoka stopnja subsidiarne odgovornosti vseh nosilcev proizvodnje in upravljanja pa je najpomembnejša. Kako vam to v Krki tako briljantno uspeva? Morda, gledano dolgoročno, tudi s pomočjo Krkinih nagrad?

Timsko delo je vsekakor ključ za uspeh. Za vsako podjetje je najpomembnejši človek, bodisi da dela na recepciji ali pa kot generalni direktor. Samo ljudje lahko potegnemo podjetje naprej. Krkina uspešnost je odvisna od energije, ki smo jo vsi skupaj pripravljeni vložiti, in od naše sposobnosti, da jo obvladamo in usmerimo v skupni cilj – zadovoljstvo naših kupcev z našimi izdelki in storitvami. Ključ za to pa sta, tako kot pravite, medsebojno zaupanje in povezanost. To sta temelja za spoštljiv odnos do naših partnerjev – uporabnikov, lastnikov, dobaviteljev in vseh, s katerimi se v okolju tako ali drugače srečujemo. Krkine nagrade pa imajo ključno vlogo drugje: z njimi mlade spodbujamo k ustvarjalnosti in odličnosti v raziskovalnem delu. V 47 letih smo jih podelili že 2691 in lahko rečemo, da so v znanstveno-izobraževalni sferi vtisnile viden pečat. Mladi raziskovalci dobijo priložnost, da so njihovi razvojno-raziskovalni potenciali prepoznani, s čimer se jim odpirajo tudi zaposlitvene možnosti. Mnogi, ki so za svoje raziskovalne naloge prejeli Krkino nagrado, so danes priznani strokovnjaki – profesorji na univerzah, raziskovalci v raziskovalnih institucijah in industriji, več kot 300 jih je zaposlenih v Krki.

Menim, da je celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile zelo pomembna. Za večino podjetij je vlaganje v starejše ljudi smotrno, za druga pa zgolj strošek. Znano je, da ima Krka do starejših delavcev prijazen odnos. Kako vam uspeva uresničevati vse to?

V Krki združujemo izkušnje starejših z zagnanostjo mladih. Kriterij za opravljanje dela niso leta starosti, temveč predvsem sposobnost učinkovitega, produktivnega dela, ki daje rezultate. Naše delo od nekdaj temelji na medgeneracijskem sodelovanju, ki je prežeto z vsakodnevnim prenašanjem izkušenj starejših na mlajše in tudi mladi lahko posredujejo nova znanja starejšim. Ne zaznavamo medgeneracijskega prepada, prav nasprotno, vzajemno dopolnjujemo in plemenitimo znanje z idejami mladih in izkušnjami starejših. Zato spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje in učinkovit prenos znanja med generacijami na vseh področjih ter podpiramo projekte vseživljenjskega učenja in druge programe, ki krepijo medgeneracijsko sodelovanje. Poleg tega pa gre pri nas tudi za multikulturno sodelovanje, saj je že več kot polovica sodelavcev Krke zaposlenih zunaj meja Slovenije.

Krka v Sloveniji je med vodilnimi podjetji pri razvoju kadrov: svojim zaposlenim na temeljih trajnostne rasti nudi spodbudno okolje za razvoj. Tako so marca 2017 ob izboru najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2016 časnika Dnevnik v kategoriji velikih podjetij prejeli priznanje za najboljšega zaposlovalca. Priznanje so prejeli tudi leta 2007, 2012 in 2014.
Krka v Sloveniji je med vodilnimi podjetji pri razvoju kadrov: svojim zaposlenim na temeljih trajnostne rasti nudi spodbudno okolje za razvoj. Tako so marca 2017 ob izboru najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2016 časnika Dnevnik v kategoriji velikih podjetij prejeli priznanje za najboljšega zaposlovalca. Priznanje so prejeli tudi leta 2007, 2012 in 2014.

Kako ocenjujete dosedanje delo na ravni MO Novo mesto? Obstaja kakšno odprto vprašanje? Imate kaj upanja, da bo Novo mesto postalo univerzitetno mesto? Ideja o izgradnji univerzitetnega kampusa na Drgančevju je že davno zamrla. Kakšen je Vaš pogled na problematiko univerze v Novem mestu?

Na Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine podpiramo prizadevanja, da bi Novo mesto čim prej naredilo korak naprej na področju visokega šolstva. Pogoji za univerzo v Novem mestu so bili izpolnjeni in univerza je praktično ustanovljena. Številnim mladim na Dolenjskem bo omogočila študij, dolenjskim podjetjem pa zagotavljala domači visoko strokovni kader.

Krka je poleg svojih kakovostnih proizvodov v Sloveniji prepoznavna tudi po tem, da veliko denarja vlaga v šport in kulturo. Zlasti kulturna infrastruktura, ki ji načeluje Krkina galerija, izstopa v širšem prostoru s kakovostnimi kulturnimi programi in dogodki. Tako je tovrstna plemenita dejavnost Krke postala tradicija. Kultura in šport sta na poseben način pomembna soustvarjalca razvoja Krke in njena dodana vrednost. Kakšen je Vaš odnos do športa in kulture? Kaj Vam osebno pomeni kultura? Kako jo doživljate?

V Krki se seveda najbolje spoznamo na farmacijo in zdravila, a od nekdaj si prizadevamo tudi za razvoj športa in kulture. Zavedamo se, da sta tako za ljudi kot družbo nasploh izjemno pomembna, zato sta v našem poslovnem razmišljanju trajni element. Tako nas s profesionalnimi kot tudi ljubiteljskimi športniki, glasbeniki in drugimi umetniki povezuje skrb za zdravo telo in duha. Različni športi so mi od nekdaj blizu. Kulturo pa razumem kot nekakšno duhovno hrano, ki prispeva k večji vrednosti življenja. Pri srcu so mi različne stvari – vsega po malo.

Ali ste bili kdaj aktivni športnik? Kateri šport Vas najbolj navdušuje? Katerega slovenskega športnika in športnico ali ekipo bi najprej izpostavili?

Pri športu je kot pri poslovanju: da odkriješ svoj resnični potencial, moraš najprej poznati svoje sposobnosti in meje, nato pa imeti pogum, da greš mimo njih in jih še presežeš. Tudi to je eden od razlogov, da že od mladosti spremljam šport. Posebej me navdušuje košarka, ki sem jo svoje čase tudi sam igral. Rad pa spremljam tudi druge športe.

Profesionalno novomeško gledališče Anton Podbevšek teater, ki je dobro prepoznavno tudi v širšem slovenskem prostoru, že vrsto let uspešno deluje tudi zaradi Krkine izdatne denarne podpore. V znak odličnega sodelovanja Vam je pred časom ravnatelj gledališča Matjaž Berger podaril samurajski meč. Kaj Vam pomeni to dokaj izvirno darilo? Ali morda ta meč, z malo domišljije, simbolizira ustvarjalno moč Krke?

Na nek način ima meč simbolni pomen, saj je bilo treba nekatere stvari pomagati presekati, da je prišlo do še učinkovitejšega delovanja. Zagotovo pa lahko simbolizira tudi ustvarjalno moč, ki je krkašem ne manjka.

Na dvorišču nekdanje Mlakarjeve domačije je v ploščo vklesan čudovit napis »Pas de deux« (Korak v dvoje), ki simbolizira umetniško življenje baletnih plesalcev Pie in Pina Mlakarja. Oba sta si zelo želela, da bi njuna domačija postala muzej slovenskega baleta, nekakšen hram izrazno-gibalne kulture. Kakšno je trenutno stanje glede usode tega objekta?

Krka je podpirala idejo, da bi bila hiša majhen baletni muzej, vendar svojci z dejanji tega niso podprli. Predstavljati prazne prostore ni ravno smiselno.

Pripis uredništva: Uvodni del pogovora smo objavili v nedeljo, 3. 12. 2017, nadaljevanje pogovora z g. Colaričem pa bomo objavili v nedeljo, 17. 12. 2017.