Naš pogovor z Jožetom Colaričem I. del

Jože Colarič predsednik Uprave Tovarne zdravil Novo mesto d. d.

Jože Colarič, predsednik Uprave Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, pravi, da ima pri delu rad veliko dinamike, da ga motivirajo različni poslovni izzivi, predvsem pa verjame v povezovanje in sodelovanje! Ni čudno, da je Krka na ta način postala eno izmed najuspešnejših gospodarskih subjektov ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in v svetu. Nobena skrivnost ni, da tudi Kulturno društvo Severina Šalija (KDSŠ) že nekaj časa odlično sodeluje z novomeško tovarno zdravil, katero že več kot 13 let uspešno vodi predsednik uprave in direktor Jože Colarič. Krka je eno izmed najpomembnejših donatorjev našega društva, saj se odlikuje tudi po tem, da namenja veliko denarja kulturi in športu. Zato smo predsednika že pred časom prosili za intervju, na katerega se je prijazno odzval. Na paleto najrazličnejših vprašanj od ustanovitve Krke pa vse do današnjih  dni, predsednik odgovarja premišljeno in tehtno, pred vsem pa s ponosom na dosežene uspehe, ki jih ne pripisuje samo sebi ampak vsem Krkašem.

Pogovor s predsednikom Colaričem je dokaj obširen, pred vsem pa zanimiv, zato smo se odločili, da ga objavimo v treh nadaljevanjih.

Uvod

Najuspešnejši slovenski gospodarstvenik Jože Colarič je moder in preudaren sogovornik z jasnimi poslovnimi cilji in s prepoznavnimi doseženimi uspehi in rezultati. Jože Colarič je najprej pošten človek v pravem pomenu besede, skratka, mož besede. Ne govori veliko, naredi pa marsikaj. Ni konservativen, ampak previden, kar se je že velikokrat obrestovalo. Za dosežke na področju gospodarstva je leta 1997 prejel nagrado MO Novo mesto, leta 2006 pa je za izjemne uspehe v gospodarstvu in za spodbujanje razvoja občine in regije prejel naziv častnega občana MO Novo mesto. Pri sodelavcih spoštuje uspešnost, znanje, inovativnost, marljivost in prizadevanje za čim boljše rezultate. Takšen je tudi on, zato ga cenijo.

Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, tovarne zdravil, d. d., se je rodil pred 62 leti v Brežicah. V Krki dela že več kot 35 let in je tretji predsednik uprave in generalni direktor, naslednik legendarnih direktorjev mag. Borisa Andrijaniča in mag. Miloša Kovačiča. Colarič je pravi poliglot, saj tekoče govori več jezikov, med njimi jezike bivših jugoslovanskih narodov, angleški, ruski, tudi francoski in poljski jezik mu nista tuja. Njegovi nekdanji in tudi sedanji sodelavci zatrjujejo, da je odličen vodja in finančnik, predvsem pa neumoren delavec, pravi garač in vzornik. Še posebej ga odlikuje izostren in prijazen odnos do športa in kulture, ki ju ceni in tudi finančno podpira. Jožeta Colariča je 12. julija 2004 Nadzorni svet Krke imenoval za predsednika uprave in za generalnega direktorja, kar je še danes. Pričakuje, da bo letos prodaja Krke znašala 1.240 milijarde evrov, dobiček pa bo večji kot lani.

Od ustanovitve leta 1954 ste Krko uspešno vodili trije dominantni in prepoznavni direktorji: mag. Boris Andrijanič, mag. Miloš Kovačič in Vi. Kako bi na kratko označili vsa ta tri tako različna obdobja razvoja Krke? Ali jih povezuje kakšna rdeča nit? Katere najpomembnejše dosežke Krke lahko izpostavite v teh obdobjih?

Kronološki pregled Krkinega razvoja pokaže ključne mejnike našega delovanja – od ustanovitve farmacevtskega laboratorija v Andrijaničevi lekarni, gradnje proizvodnih zmogljivosti v Ločni v Novem mestu do začetkov prvih poslov s tujino in do prelomne strateške odločitve, da licenčne izdelke nadomestimo z lastnimi inovativnimi generičnimi izdelki. Vlagali smo v razvoj in raziskave, gradili tovarne doma in po svetu, vzpostavljali vertikalno integrirano proizvodnjo in širili marketinško-prodajno mrežo. Danes je Krka s svojimi izdelki prisotna v več kot 70 državah in je eden vodilnih generičnih farmacevtskih proizvajalcev na svetu. Ljudje večkrat vprašajo, kaj je vzrok za Krkin uspeh. Mislim, da je odgovor samo eden: njeni ljudje. Današnjo Krko so od ustanovitve pa do danes ustvarile generacije krkašev – od komaj peščice v Andrijaničevem laboratoriju do 12 tisoč zaposlenih, ki so danes razpršeni po različnih koncih sveta. Upam si trditi, da smo prav vsi, ne glede na obdobje, v katerem smo delovali in živeli, negovali iste vrednote: hitrost in fleksibilnost, partnerstvo in zaupanje, kreativnost in učinkovitost. Ni naključje, da smo v njih prepoznali trdne osnove naše poslovne kulture in podjetniške vizije, ki je in bo Krkin kompas.

Spominjam se časov tako imenovanega planskega gospodarstva, ki so bili za mlado, novo, nadobudno tovarno zdravil v Sloveniji polni težkih preizkušenj in kriz. Ideja za razširitev dejavnosti Krke tudi na področje zdraviliško-turističnih storitev je bila prava in dobra. Ali soglašate z mislijo, da bi se Krka brez te strateške poslovne poteze težko razvila v tako uspešno podjetje, kot je to danes?

V Krki je bila že od ustanovitve naprej ključna farmacevtska dejavnost. Leta 1954 je bil na pobudo mag. Andrijaniča ustanovljen Farmacevtski laboratorij Krka, ki se je že leta 1956 registriral kot Tovarna zdravil Novo mesto. Jasna vizija tako mag. Andrijaniča kot tudi mag. Miloša Kovačiča je bila gonilo Krkinega farmacevtskega razvoja. Krkaši smo od ustanovitve dalje vpeljali številne farmacevtske in pozneje kozmetične ter veterinarske izdelke, nenehno gradili, se učili, razvijali, proizvajali in prodajali. Farmacevtska dejavnost se je od takrat do današnjega dne izjemno razvila. Zdraviliška dejavnost pa je bila od nekdaj dopolnilna dejavnost. Že mag. Andrijanič je namreč želel prispevati k razvoju okolja, v katerem je Krka delovala. Tako je v 70. letih Krka v svoje okrilje vzela Dolenjske in Šmarješke Toplice, Grad Otočec in nekatere druge gostinske lokale v Novem mestu. Pozneje je bilo pridruženo še zdravilišče v Strunjanu. Terme Krka danes k prodaji skupine Krka prispevajo okoli 3 %.

Gotovo je k temu pripomogel tudi Otočec, edini grad na reki v Sloveniji, pa zdravilišča v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah in v Strunjanu. Pripravljate morda kakšne zanimive nove programe, da bo Grad Otočec spet postal prestižna in oblegana turistična destinacija? Kaj menite o obnovi Starega gradu, Struge in celo Hmeljnika? Kako danes ocenjujete simbiozo industrije in turizma?

Po 2. svetovni vojni, v kateri je bil Grad Otočec požgan, je spreminjal podobo vse do današnjega stanja, ko je v njem eden najlepših hotelov v Sloveniji. Je hotel najvišje kategorije, v katerem so organizirani številni poslovni dogodki in protokolarna srečanja, obiskujejo pa ga številni gostje, predvsem iz tujine. Grad jim ponuja različne možnosti za oddih – od golfa na igrišču na Strugi do preventivnih in sprostitvenih programov v bližnjih termah. V upravljanju Krke sta še Stari grad in Struga. V oba objekta je Krka vložila kar nekaj sredstev. Na Starem gradu so bila v 70. letih, ko je prešel v upravljanje Krke, izvedena obsežna vzdrževalna dela. Tako je danes kompletno saniran in je v III. gradbeni fazi. Z nujnimi vzdrževalnimi deli Krka kot lastnik nadaljuje, tako da grad ne propada in se njegovo stanje ohranja. Dokončna odločitev o njegovi revitalizaciji pa za sedaj ni sprejeta. Bomo pa sedaj urejali tudi objekt na Strugi.

Beograjska Galenika, zagrebška Pliva in sarajevski Bosnalijek so po drugi svetovni vojni z izdatno stalno državno podporo, predvsem pa s pomočjo zagotovljenega stalnega in največjega kupca zdravil, bivše JLA, uspešno obvladovali jugoslovanski farmacevtski trg. Kako je Krka v takšnih razmerah nelojalne konkurence lahko postala hitro rastoče, uspešno in prepoznavno podjetje?

Že mag. Andrijanič, pozneje pa tudi mag. Kovačič sta v krogih jugoslovanskih proizvajalcev zdravil navezala številne stike, ki so Krki odpirali vrata v poslovni svet farmacevtsko-kemične industrije v Jugoslaviji. Jugoslovanska farmacevtska industrija je bila v tem obdobju tudi pomemben most med vzhodom in zahodom. Po letu 1966 je Krka poslovno sodelovala že s 16 svetovnimi farmacevtskimi tovarnami in v kooperaciji z njimi proizvajala nova zdravila, s katerimi je postopoma osvajala trge zunaj meja nekdanje države. Krkin inštitut je kooperantske pogodbe s tujci dopolnjeval v poglobljeno tehnološko sodelovanje in pridobivanje novih izdelkov. V tem obdobju je Krka močno povečala izvoz. Pomembna prelomnica je bila tudi potrditev ameriškega urada za hrano in zdravila (Food and Drug Administration, FDA), da Krka izpolnjuje vse zahteve za proizvodnjo antibiotika oksitetraciklina. Kmalu zatem je dobila tudi FDA registracijo za cinkov bacitracin. Krka se je tako uvrstila med 40 svetovnih podjetij, ki so bila takrat registrirana pri FDA. Vedno večji ugled Krke v tujini je podjetju prinašal nova naročila tudi za druge izdelke.

Kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko smo izgubili jugoslovanski trg, je nastopila recesija, bilo je veliko brezposelnih delavcev in ukinjali so tovarne z do takrat uspešnimi blagovnimi znamkami. Na Dolenjskem ni bilo tako hudo. Predvsem je Krka uspešno amortizirala večino nastalih težav. Kako je Krka uspela preseči toliko problemov?

Že v drugi polovici osemdesetih let se je Srednja, Jugovzhodna in Vzhodna Evropa praktično povsod, kjer je bila Krka desetletja prisotna, zamajala v temeljih. Ko se je v nekaterih delih Jugoslavije začela vojna, je za kratek čas sicer izgubila del trga, a mi smo bili tam stalno prisotni, ne glede na razmere. In to je izrednega pomena. Za preobrat in dvig, ki je sledil, je bila ključna Krkina poslovna kultura, saj se mi iz držav, ki se znajdejo v takih ali drugačnih težavah, ne umaknemo. Sicer pa je imela Krka v tistem času za seboj že skoraj štiri desetletja, v katerih so bili ustanovljeni raziskovalni inštitut in kontrolne službe, razvili smo sodelovanje z univerzitetnimi ustanovami, postavili raziskovalne standarde in standarde kakovosti ter zgradili razvojno-raziskovalne laboratorije. Srednjeevropske in vzhodnoevropske države so takrat odprle svoja vrata, skozi katera je začela vstopati zahodnoevropska farmacevtska industrija, ki je v te države dotlej prihajala s pomočjo podjetij, kot je bila Krka. A Krka je v pravem trenutku obnovila in na novo registrirala zdravila v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah ter nostrificirala registracije v naslednicah Jugoslavije. Usmeritev je bila jasna: generični farmacevtski izdelki z visoko dodano vrednostjo ter širjenje marketinške in prodajne mreže. Na svojih trgih v Vzhodni in Srednji Evropi smo začeli ustanavljati podjetja in predstavništva, vstopali pa smo tudi na nove trge. V zadnjih dveh desetletjih smo močno povečali tudi aktivnosti v Zahodni Evropi, kjer smo še bolj izrazito začeli poslovati leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU. Danes imamo v tem delu Evrope podjetja na Švedskem, Irskem, v Nemčiji, Avstriji, na Portugalskem, v Španiji, Italiji, Franciji, Belgiji, Združenem kraljestvu in na Finskem. Ker pa je treba ves čas iskati nove poti, smo pred tremi leti ustanovili novo, šesto Krkino prodajno regijo Čezmorska tržišča, ki vključuje Srednji in Daljni vzhod, z zelo pomembnim kitajskim tržiščem, z Afriko in obe Ameriki.

Gospod predsednik, delali ste v socializmu, sedaj v globaliziranem kapitalizmu. Kako je bilo v enem in drugem sistemu? Ali je primerjava sploh mogoča?

V socializmu je bilo v primerjavi z današnjim poslovnim svetom morda res nekoliko bolj lagodno, nikakor pa ne lahko. Konkurenčna borba na tržiščih pa je danes neprimerno bolj srdita, kot je bila v preteklosti. Za nas v Krki je že desetletja ključen izvoz: danes izvozimo že 93 % blaga in storitev. V Sloveniji živi samo dva milijona ljudi, na celotnem osnovnem ozemlju, kjer deluje Krka, od Vladivostoka do Lizbone, pa jih živi približno milijarda. To je ogromen potencial, ki večidel nima razvite lastne farmacevtske industrije, in tu se tudi v prihodnje obetajo velike priložnosti.

V preteklosti je bila Bavarska v Nemčiji največkrat sinonim za gospodarsko zaostalost, sedaj pa sodi med najrazvitejše nemške dežele. Tudi z Dolenjsko je bilo podobno, sedaj pa po zaslugi Krke ni prepoznavna samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in ostalem svetu. Zakaj?

Začetniki dolenjskih podjetij, ki so kasneje prerasla lokalne okvire in postala velika podjetja, so bili delavni, vztrajni in ambiciozni direktorji, ki so uspeli k uresničevanju načrtov, ki so vznikali v njihovih glavah, navdušiti tudi svoje sodelavce in jih prepričati, da so jim sledili. Današnjo Krko so ustvarile generacije sposobnih in požrtvovalnih ljudi z izjemno energijo, ki so bili pripravljeni delati za njen razvoj. In vesel sem, ko vidim, da to bogastvo predhodnikov nosijo v sebi tudi današnje generacije krkašev.

Kateri proizvodi Krke se trenutno najbolje prodajajo?

Jedro našega razvoja, proizvodnje in prodaje predstavljajo zdravila na recept, med katerimi so ključna zdravila za zdravljenje bolezni srca in žilja, sledijo zdravila za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja, za zdravljenje prebavil in presnove ter za okužbe. Svojo ponudbo širimo tudi na nova terapevtska področja, kot so zdravila za zdravljenje diabetesa, rakavih obolenj in avtoimunih bolezni. Med vodilna zdravila na recept po prodaji se tako uvrščajo Lorista (losartan), Atoris (atorvastatin), Prenessa (perindopril), Valsacor (valsartan) in Enap (enalapril) za zdravljenje bolezni srca in žilja, pa tudi Nolpaza (pantoprazol) in Emanera (esomeprazol) za zdravljenje bolezni prebavil in presnove in druga.

Pripis uredništva: Nadaljevanje pogovora bo v nedeljo, 10. 12. 2017.