Bruselj začenja spominjati na Beograd: nas morda po brexitu čaka vojna?

14
728
Jean-Claude Juncker, luksemburški politik, nekdanji predsednik luksemburške vlade (1995-2013) in aktualni predsednik Evropske komisije Foto: Tanjug

V povojni »svobodi« je človek za besedo, ki ni ustrezala državnemu sistemu, odgovarjal na sodišču, kjer pa se je le s težka boril za svojo pravico, ker je pač ni imel. Hitro je bil nekdo obsojen, če si je privoščil svobodo govora. Ljudska volja v smislu demokracije pa tako ali tako ni bila upoštevana.

V zadnjem obdobju imam občutek, da se počasi in vztrajno časi vračajo. Seveda ni tako absolutno in korenito, kot je bilo v času vladavine iz Beograda. Vendar je začelo dišati po podobnih principih.

Omejitev svobode govora

Za svobodno izražanje odklonilnega mnenja o porokah in posvojitvah otrok s strani istospolnih partnerjev, si označen za nestrpneža, za problematičnega in ne vrednega današnje družbe. Če pa si državni uslužbenec ali duhovnik, ki ima pravico izdajati pravno-formalne listine o porokah, kar v nekaterih državah je možno, in po svoji vesti odkloniš poroko dveh ljudi istega spola, pa si zaradi tega lahko kaznovan in javno linčan. Po nareku Bruslja se javno upiranje pravici homoseksualcev do poroke obravnava kot kaznivo dejanje.

Podobno je z izražanjem mnenja o splavu. Trditev, da je spočeto med dvema človekoma človek, je že povzročanje nestrpnosti, kar je kaznivo dejanje. Po tej trditvi jasno logično izhaja, da je splav umor človeka. Za takšno svobodo govora pa si v svobodni Evropski uniji obsojen kršitve zakona in zaradi tega sankcioniran.

Mnenja o imigrantih, migrantih in beguncih, ki so v nasprotju z uradnim mnenjem Bruslja, so označeni za fašizem, ki pa je v Evropi prepovedan. Torej če o tej temi imaš drugačno mnenje od uradnega stališča voditeljev naše skupne unije, si lahko obsojen fašizma.

Iz Bruslja se slišijo pozivi k neupoštevanju demokracije

Državljani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske so na demokratičnem referendumu odločili, da zapustijo Evropsko unijo. O demokratično izpeljanemu referendumu nihče ne dvomi. O postopih in štetju glasov tudi nihče ne dvomi. Res je, da je bila referendumska odločitev potrjena z majhno večino. Toda večina je večina. Zmaga na referendumu je enakovredna, če je odločana iz 51% ali 95%. V obeh primerih jo je potrebno upoštevati. To je demokracija.

Iz vrha vodečih Evropske unije pa se slišijo pozivi k ustavitvi tako imenovanega Brexita. Celo nekateri evropski poslanci iz Slovenije pozivajo k temu. Sprašujem se, kako lahko vodeči demokratičnih držav pozivajo, da se demokratično izkazano voljo ljudstva preprosto prezre in ne upošteva. Še bolj pa se sprašujem, kako lahko slovenski predstavniki v evropskem parlamentu pozivajo k neupoštevanju referenduma, če ja naša država, katere predstavniki so, zrasla na referendumski odločitvi, da zapustimo tedanjo politično tvorbo in ustanovimo svojo državo.

Po referendumu pride vojna

Ko smo Slovenci razglasili samostojno državo, se je začela vojna (lahko jo poimenujemo tudi agresija). Kakor da se ta del zgodovine ponavlja, vendar tokrat je Bruselj v vlogi Beograda. Začela se je politično-ekonomska vojna med Združenim kraljestvom na eni strani in preostalo Evropsko unijo na drugi. Kot da Evropejci ne bi imeli resnejših izzivov v globalnem svetu. Bruselj želi na vsak način pokazati svojo moč in z »ločilno« pogodbo posvariti vse druge države, ki bi se morda drznile pomisliti, da sledijo pri izstopu iz EU. Politika Združenega kraljestva pa seveda želi uresničiti svoje interese in ne želi zapustiti vsega, kar smo gradili skupaj, ostalim državam EU-ja. To bi bilo tako, kot da bi se Slovenija odrekla vsem nasledstvenim pravicam v korist ostalih republik tedanje Jugoslavije.

Z omejevanjem svobode govora in z odprtim pozivom k nespoštovanju demokracije me Bruselj začenja spominjati na druge čase. Upam, da je to samo moj občutek in spomin. Vesel bi bil, če bi čas pokazal, da se motim.

14 KOMENTARJI

  1. S prvim delom članka se popolnoma strinjam. Le s primerom brexita se težko. Gre namreč za usodno odločitev tako za UK kot za EU. Formalno je za upoštevanje referenduma res vseeno, s kakšnim odstotkom je dosežena zmaga, legitimno pa to ni, kajti za usodne odločitve za vso nacijo bi morala glasovati res večina ljudstva in ne le dobra polovica! Zato menim, da bi bila edina prava odločitev po dvoletnem tehtanju med prednostmi in slabostmi brexita, ko so bile ljudstvu predstavljene vse možne slabosti in komplikacije, vključno z upadom BDP in blaginje, prave prednosti pa nobene, ponovni referendum, ko bi ljudstvo naveličano komplikacij nedvomno glasovalo proti! Je pa razlogov za skepso ob obnašanju bruseljske evrokracije mnogo več in bolj prepričljivih od brexita. Mislim na prepojenost s kulturnim marksizmom in vso njegovo levičarsko šaro od lgbt in genderizma do politične korektnosti, prijaznosti do ilegalnih migracij in globalizacije ter predanosti Soroševi korupciji.

  2. S pogledi avtorja se popolnoma strinjam. Takšna je pač demokracija. Naj Britanci pač sprejmejo vse posledice izstopa, dobre in slabe. Če so se nepremišljeno zaleteli, je to njihova stvar. Lahko to tudi popravijo; imajo vso pravico in možnost, da na novem referendumu izstop prekličejo – in prevzamejo vse stroške dogovarjanja o izstopu. Imajo pa vse te kolobocije eno dobro stran: takšna EU, kot je sedaj, nima nobene perspektive. Mora se korenito spremeniti.

  3. Glavna težava EU je njeno avtoritarno vodenje. Kar mislita Merklova in Macron je evropsko, kar mislijo drugi, ki se z njima ne strinjajo, je neevropsko, populistično, ksenofobno in fašistično. Čeprav je v resnici legitimno in prav tako evropsko. Sedaj Bruselj precej spominja na Kominterno ali CK, tj. na diktaturo posvečenih nad ostalimi.

    Če se EU ne bo demokratizirala, da bodo vsi narodi in vse države enako vredne, bo EU razpadla. Ena bistvenih stvari, ki ZDA držijo skupaj, je enakopravnost vseh držav. Zato imajo tudi elektorski volilni sistem.

        • V “demokratični” družbi bi moral formalno in strukturno obstajati recimo temu svet modrih za gospodarstvo, pravo … Skupina enih petih oseb, ki so ustrezno izobražene in vzgojene, npr. pravnik Klemen Jaklič … na katere politiki nimajo vpliva.

          Moder vladar, ki želi svoje kraljestvo predati svojemu sinu, si take ljudi sam poišče. Običajen psihopat, ki se v demokraciji vedno dokoplje do oblasti, seveda nima takega namena.

          Pa lep dan vam želim, gospa Amelie! Da začutite Stvarnikovo dobroto in usmiljenje!

      • Ja, lahko imajo največji največjo težo. Samo to mara biti demokratično dogovorjeno in ne uzurpirano. Vse države se morajo s tem strinjati.

        Poleg tega demokratičen, pameten in osebnostno zrel predstavnik največjih zna prisluhniti tudi drugim, ne le sebi in svojim. In takih trenutno ni.

  4. Mi je zal za Brexit. A Zdruzeno kraljestvo nikoli ni bilo ne ustanovna, ne jedrna drzava evropske politicne zveze. Zaradi brexita ne bo vojne, to je nesmisel.
    Tudi obtozba, da Bruselj postaja podoben Beogradu iz casa jugofederacije je hudo pretirana. Evropska zveza dela nas kontinent mnogo bolj miren in prosperiteten, kot bi bil brez te povezave.

  5. Strinjam se in odajam:
    Bruselj ne spoštuje osnovnih človekovih pravic, zato je EZ problematična in nestabilna tvorba. Velika težava pa je, da tudi ostale države, ki niso članice EZ, v veliki večini ne spoštujejo osnovnih človekovih pravic.

Prijava

Za komentiranje se prijavite