Narod brez politike je sirota!

0

stoka_olipDvojni intervju / Drago Štoka in Nanti Olip.

Prejšnji teden sta zaznamovala javna razprava glede slovenskega manjšinskega predstavništva v javnopravnih telesih Avstrije in Italije ter vprašanje prihodnosti Slomaka, o katerem se je govorilo v Trstu. Z obema temama se ukvarjata krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij (za Italijo) in Narodni svet koroških Slovencev (za Avstrijo); to je tudi izhodiščna točka za pogovor s predsednikom SSO Dragom Štoko in podpredsednikom NSKS Nantijem Olipom.

NSKS in SSO sta prejšnji teden jasno podčrtala potrebo po zagotovljenem javnopravnem zastopstvu Slovencev v Avstriji in Italiji. Ob tem vprašanju Slovenci v zamejstvu nismo bili nikoli enotni, ali je sedaj nastopil pravi čas?

Drago Štoka: Mislim, da je to skrajni čas, drugače bomo s političnega stališča Slovenci v Italiji vedno bolj siromašni, saj narod ne more obstati in se dovolj zrelo razvijati, če ni prisoten tudi v politični areni. Že prav, da smo kulturno, športno dejavni, prizadevni na socialnem in verskem področju, a brez politike, brez političnega slovenskega vrha smo neke vrste sirote. Zadovoljni smo, da imamo Slovenci v Italiji svojo politično avtonomno stranko, to je Slovensko skupnost, zdaj pa je skrajni čas, da to stranko razširimo, jo dopolnimo tako, da dobijo v njej prostora tudi naši levi politični subjekti, ki bodo drugače v italijanskih strankah, tudi tistih v t. i. levičarsko naprednih, vedno bolj zbegani, če ne celo za vedno izgubljeni. V italijanskih strankah namreč za nas ni nobene garancije za obstoj, preživetje, kaj šele za kakšen napredek.

Nanti Olip: Zastopstvo narodne skupnosti mora biti zagotovljeno tam, kjer se sprejemajo odločitve. To je v javnopravnih telesih in političnih gremijih. Zagotovljeno javnopravno zastopstvo ima prednost prav v tem, da narodnostna politika ni prepuščena naključju, podrejena strankarsko političnemu discipliniranju in odvisnosti, ampak je sestavni del političnega dialoga med enakovrednimi partnerji. Tako imenovani model integracije v večinske stranke je bil na Koroškem v preteklosti eden najmočnejših asimilacijskih faktorjev, saj je veljala v prvi vrsti strankarska pokorščina in so bile upravičene želje in zahteve po enakopravnosti narodne skupnosti popolnoma obrobna zadeva. Zagotovljeni mandati za narodno skupnost v javnopravnih telesih bi pomenili novo kvaliteto dogovarjanja in sprotnega reševanja odprtih vprašanj.

V tiskovnem sporočilu pozivate vlado Republike Slovenije, da se jasno opredeli za zakonsko zajamčene mandate na vseh ravneh. Kakšen je prvi korak, ki bi ga morala Slovenija narediti glede tega specifičnega vprašanja?

Drago Štoka: Slovenija se mora zavzemati na vseh nivojih, predvsem pri italijanski vladi in parlamentu, da nam omogoči zakonsko zajamčene mandate na vseh nivojih, predvsem na deželni in državni ravni, tako kot je to zagotovljeno za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji. Slovenija naj Italijo opozori na to ustrezno rešitev manjšinske skupnosti in jo prepriča, da je zajamčeno zastopstvo pravilna pot v sodobni dinamiki tudi evropske stvarnosti, saj bi brez manjšin bila Evropa neko hibridno telo brez pravih vizij v nove čase.

Nanti Olip: Z ureditvijo zakonsko zajamčenih mandatov za italijansko in madžarsko narodno skupnost vse tja do slovenskega parlamenta je Republika Slovenija uredila to vprašanje vzorčno in je lahko zgled za ostale države v Evropi. Zato Republika Slovenija od avstrijskih in italijanskih sogovornikov upravičeno lahko zahteva politično sodelovanje narodne skupnosti v obliki zajamčenih mandatov na vseh ravneh. To potrjuje tudi pogled na vseevropsko stvarnost v odnosu držav do svojih narodnih skupnosti. Kjer je to urejeno, teče stalen formaliziran dialog in se odprta vprašanja sproti rešujejo v zadovoljstvo obeh strani.

Kakšne bi bile koristi za Slovence na Koroškem in v Italiji?

Drago Štoka: Imeti zajamčeno zastopstvo na deželnem in državnem nivoju bi za nas vse bilo veliko pozitivno dejstvo in obenem primeren način reševanja naših še vedno odprtih vprašanj, večkrat tudi nezaceljenih ran, ki nam jih je preteklost kruto zadala v preteklem stoletju, saj so nas, z zgodovinskega stališča gledano, tepli kar trije režimi, ki so nam pustili še danes boleče sledove. Fašizem, nacizem in komunizem: to trojno gorje, ki je prizadelo naše narodno telo, je tudi danes še prisotno v nas, zato ga moramo tudi s svojim svobodnim, avtonomnim in demokratičnim delovanjem čim prej odpraviti in rane zaceliti.

Nanti Olip: Največja korist bi bila brez dvoma v tem, da se prisotnost slovenskega življa prizna in sprejme kot zgodovinsko dejstvo, ki se s svojo raznoliko dejavnostjo postavi v družbo kot subjekt in politično priznan in enakovreden partner. Uspešno delovanje slovenskih društev in ustanov bi dobilo prepotrebno politično nadgradnjo, ki jo predstavljajo mandatarji v javnopravnih telesih in imajo neposredno legitimacijo narodne skupnosti. Predpostavljam, da nihče ne zanikuje dejstva, da narodna skupnost sama zase najbolje ve, kaj potrebuje za perspektiven razvoj. Politično učinkovito interesno zastopstvo narodne skupnosti v javnopravnih telesih bi vlilo narodni skupnosti veliko novega zagona in optimizma in bi nas spravilo brez dvoma na uspešno pot, ki je usmerjena v prihodnost: iz pretekle in polpretekle podrejenosti k sodobni in času ter potrebam primerni samozavestni enakopravnosti.

Ali ima pri tem pomembno vlogo tudi Slomak, o katerem je bilo veliko govora v teh dneh?

Drago Štoka: Slomak se mora reformirati, tako kakor smo predlagali NSKS, SSk in SSO na skupnem sestanku v Celovcu 22. oktobra letos. Če bo do take reforme Slomaka prišlo, bo v redu, drugače je njegov obstoj skoraj težko opravičljiv. Smo pripadniki slovenskega naroda kot Slovenci v zamejstvu in to naše poslanstvo nam mora vedno biti pred očmi in se moramo v tem smislu truditi in delati vse za boljšo prihodnost nas vseh.

Nanti Olip: Med prve pobudnike in soustanovitelje Slomaka spadata prav Narodni svet in SSO, ki sta iz dolgoletne izkušnje, da se je treba redno srečavati, izmenjavati izkušnje in skupno delovati v prid pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji ter imeti usklajevalno telo v odnosu do organov in vlade RS. V tem duhu je potekal tudi zadnji posvet v Celovcu dne 22. oktobra. Na tem posvetu smo ugotovili, da je treba Slomak reformirati in mu nujno dodati izvoljene mandatarje narodne skupnosti v javnopravnih telesih ter zastopnike samostojnega političnega gibanja: Slovensko skupnost in Enotno listo.

Bi bila torej prisotnost slovenskih političnih organizacij oziroma strank ena izmed pomembnih točk reforme Slomaka?

Drago Štoka: Trdno sem prepričan o tem, saj je narod brez politike sirota, zares celostno obubožan.

Nanti Olip: Slovenska narodna skupnost v Avstriji in Italiji je na poti politične emancipacije, ki se odraža tudi v dejstvu, da imamo poleg Slovenske skupnosti in Enotne liste, ki sta nepogrešljiv in nezamenljiv faktor znotraj političnih struktur narodne skupnosti, poslance in poslanke na seznamu večinskih strank. Upoštevajoč to dejstvo, bi v Slomaku lahko sproti preverjali najbolj učinkovito pot zastopanosti narodne skupnosti na vseh političnih nivojih ter ugotavljali ali kritično analizirali uspešnost modelov, ki delujejo v korist narodnih skupnosti.

Kakšen bi bil odnos tako reformiranega ali dopolnjenega Slomaka do Sveta vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu?

Drago Štoka: Slovenija bi nas morala sprejeti kot celoto, z nami deliti vesele trenutke in nam dajati poguma za obstoj in razvoj v vseh državah, v katerih živimo v zamejstvu, to je v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem.

Nanti Olip: Vse v Slomak vključene organizacije, zastopniki samostojnega političnega gibanja ter vsa politična pestrost poslancev in poslank slovenske narodne skupnosti bi na skupnih sestankih imeli možnost preveriti aktivno dejavnost posameznikov v prid narodne skupnosti. Bolj temeljito bi lahko ocenili, kje so pozitivni premiki in kje nazadujemo in predvsem zakaj. Ugotovitve o aktualnem stanju Slovencev v posameznih državah bi bile koristne tudi za delo pri Svetu vlade RS.

Kakšne so pa lahko posledice, če tega predloga ne bodo sprejeli ostali člani Slomaka?

Drago Štoka: Slomak je nastal zato, da združuje, ne pa, da ideološko razkraja Slovence v zamejstvu. Politične ideologije, posebej tiste postkomunistične, nam je dovolj, zdaj je potrebno, da zadihamo nov, svež zrak, saj smo tega svojega, svobodnega, demokratičnega zraka v nas in v naši sredini še kako potrebni. Čas nam bo potem prinesel tisto, kar si srčno želimo in kar si, zgodovinsko gledano, končno tudi zaslužimo: svobodno, demokratično, avtonomno življenje povsod tam, kjer živi naš slovenski narod.

Za konec naj dodam še tole: članice Slomaka morajo spoštovati obstoječi statut, ki predvideva rotacijo posamenih Zvez (največ dve leti predsedstva za vsako od sedmih Zvez) in mora ohraniti načelo soglasnosti, tako kot je to zapisano v našem statutu. Tu ni čas, da bi drug drugega preglasovali, ker bi to dejansko pomenilo izigravati drug drugega. Slomak lahko živi, deluje, se razvija samo, če so v njem vse Zveze enakovredne. Ostati mora posvetovalno telo in v njem si moramo občasno izmenjati misli in izkušnje, ne pa težiti po nadvladju in preglasovanju drugega nad drugim. To bi bilo za Slomak skoro gotovo konec, a si kaj takega ne želimo.

Nanti Olip: Pri Narodnem svetu smo ugotovili, da je z neposrednimi volitvami prišlo znotraj organizacije do precejšnjih sprememb glede večjega deleža žensk pri NSKS, predvsem pa zelo uspešne vključitve mladih v politično delo koroških Slovencev. Torej so reforme in pozitivni premiki možni. Če do potrebnih reform znotraj Slomaka ne bo prišlo, se bo situacija še bolj zacementirala in bo ostal Slomak gremij za politične igrice, ki segajo nazaj v prejšnje stoletje. Slovenske narodne skupnosti v zamejstvu pa si želimo gremije, ki aktivno oblikujejo politiko narodne skupnosti za boljši jutri povsod tam, kjer živimo in ustvarjamo.

Pripis uredništva: V duhu sodelovanja med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.