Ni mi jasno, kdaj je »gejevski aktivist« postal »borec za človekove pravice«. Kajti ni še znano, da bi bile pravice, za katere se borijo gejevski aktivisti, postale »človekove pravice« v smislu splošne in vesoljne deklaracije ZN iz leta 1948. Prepričan sem, da imajo ta trenutek istospolni vse pravice, ki izhajajo iz splošne deklaracije. Včasih so geje zapirali, mučili, diskriminirali … Včasih so imeli ta pojav za bolezenski. Od »včasih« ostaja samo še enako moralno pojmovanje, da je spolno občevanje zunaj zakonske zveze, greh. Ne le za istospolne, temveč za vse! Sveto pismo pa jasno dodaja, da je istospolna seksualna praksa »gnusoba« in pri tem bo tudi ostalo. Tega ne bodo spremenili, pa četudi bodo vsepovsod sprejeli zakone, ki pravijo, da je istospolna »poroka« enaka normalni poroki. Dejstva, da je pač nesmisel, ni mogoče odpraviti z zakonom, zato so vsi ti zakoni v resnici posiljevanje dejstev in so po svoji naravi kratkega veka. Vprašanje pa je, koliko škode bodo povzročili.
Laže se, kdor misli, pravi ali trdi, da slabi zakoni ničesar ne jemljejo. Uzakonitev istospolnih odnosov in združb z zakonom in družino prinaša v družbo velik nered. Nered pa ni nikoli dober. Da istospolnim ne gre zato, da bi se poročali in živeli v trajnih, urejenih in zvestih zvezah, dokazujejo vse raziskave, ki se sploh ukvarjajo s tako tematiko. Oni hočejo status. Oni hočejo, da nam, vsem ostalim, zakon predpiše, da ne bi smeli reči »delate narobe«, »to ni družina«, »vaš odnos ni zakon« in »vaša ljubezen je grešna« ali pa, če omilim, »vaša ljubezen se izraža na grešen način«. Oni hočejo vsem, ki mislimo drugače, zapreti usta. In zato je narobe svet, da nekdo nekritično reče nekomu, ki v bistvu tepta pravico do svobode veroizpovedi, pravico do lastnega mnenja, ki ga lahko pove (svoboda govora), pravico, da ni diskriminiran zaradi svojega prepričanja, ipd. »borec za človekove pravice«.
Še več, borba za »pravice« (bolje kaprice!) istospolnih nas nevarno postavlja pred redefinicijo splošne deklaracije o človekovih pravicah. Kajti katera pravica bo obveljala, če ne smemo več reči »meni se pa zdi, da je otrok najbolje, če ima očeta in mamo«, kar je bilo do nedavnega še normalno, zdaj pa je preganjano? In če smo se verniki borili proti vsem totalitarizmom, da smo ohranili pravico do veroizpovedi, do javnega izražanja naše vere in za zahtevo, da se spoštuje naše prepričanje, ki je – mimogrede – tisto, ki daje značaj ne le našemu narodu, temveč tudi vsej Evropi in Ameriki in še komu po svetu, se bomo borili tudi proti sodnim preganjanjem, ki se že vrstijo, ker gejevski lobiji zlorabljajo svojo gospodarsko moč zato, da preganjajo kristjane, ki se ne strinjajo z njimi. Kako je mogoče, da je nekdo »borec za človekove pravice«, ko tepta temeljne pravice soljudi? Ostanimo torej rajši pri izrazu »gejevski aktivist«, kajti točno to so in nič več.
Ne bomo si torej dovoljevali, da nas poučujejo o strpnosti, na nestrpen način tisti, ki ustanavljajo prevzgojne komisije ali sodobne inkvizicijske tribunale, ki imajo zveneča imena in se borijo npr. proti sovražnemu govoru, pri tem pa je sovražni govor isto kakor »ne misli in ne govori kakor jaz«.
Ne bomo si dovoljevali, da nam govorijo o pluralnosti tisti, ki v lastnih vrstah, s fundamentalistično zagnanostjo preganjajo drugače misleče (npr. feministke feministke, geji istospolno usmerjene).
Če smo pod Drnovškom imeli v Sloveniji neko slovesno konferenco o »vrednotah« in so bili tja povabljeni različno misleči, je zdaj jasno, da vrednot naša družba ne priznava več in postajamo čedalje bolj »človek človeku volk«. Volk pa žre ovce. Ovce pa vemo, kdo so. V našem primeru smo to normalni ljudje, ki nam je dovoljeno, da plačujemo davke; da delamo in ne smemo nič reči; da nam otroke v šolah preparirajo proti našim prepričanjem, kakor so nekoč delali v Pol Potovi Kampučiji ali v Titovini. Zdaj gabrovska šola nadaljuje in svojo »neideološkost in nevtralnost« krona z ideologijo spola, ki je ne le protikrščanska, ampak je čista izmišljotina, ki ne prenese resničnosti, ampak odlično služi zamenjavi klasične krščanske antropologije za novodobno poganstvo. In to je cilj, ki združuje laiciste in istospolne aktiviste, masone in levičarje. Hočejo ustvariti civilizacijo brez krščanskega Boga.
Mi pa vemo, da je kaj takega nemogoče, ker kdor se dvigne proti Bogu, izgine iz zgodovine. V prazen prostor pa bodo stopili novi narodi, ki jih še ne poznamo. Sprememba se dogaja pred našimi očmi. Še v tem stoletju se zna zgoditi, da se bo uresničila fatimska napoved, da bodo mnogi evropski narodi izginili, če se ne spreobrnemo.
Boj za družinski zakonik, za ohranitev pravega in normalnega, naravnega in razumnega pojmovanja zakona in družine, torej ni le boj za en zakon, ampak je veliko več kot to. Gre zato, da ohranimo temelje našega družbenega pojmovanja tako zdrave, da bomo ostali svobodni, da lahko izbiramo svojo vero in po njej živimo. Da pravico do misli in besede zaščitimo pred pranjem možganov, ki prihaja iz medijsko-šolskega aparata. Da pravico do vzgoje otrok v skladu s svojim prepričanjem zaščitimo pred nasiljem tistih, ki s silo države, hočejo narediti vse boljše kakor starši in jim po tej poti dejansko ukrasti otroke, kakor se de facto že dogaja.
Narobe svet je, da je normalno postalo tako nenormalno, da se bojimo jasno in glasno o tem govoriti. In da se zagovornike normalnosti že preganja, zatira, zapostavlja, diskriminira… Da se društvom in ustanovam, ki zagovarjajo normalnost, odteguje državno sofinanciranje, ko imajo istospolni na voljo milijone davkoplačevalskega denarja.
Narobe svet. Zato pa naš svet potrebuje Odrešenika. In ne kakega Hitlerja, Stalina, KPS ali Tita ali Franka ali kakega malega očeta naroda… potrebuje Jezusa iz Nazareta, ki je umrl in vstal in živi in prinaša življenje, ker je sam Življenje.
Imeli bomo narobe svet toliko časa, kolikor časa bomo hoteli vse narediti brez Boga.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
