Naravna osvetljenost prostora

1

svetlobaAli ste se v teh dneh že vprašali, če je vaš delovni ali bivalni prostor dovolj osvetljen?

Dobra novica tega tedna je – dan se daljša. In tako bo vse do junija!

Leto ima 8760 ur, od tega je 4300 ur uporabne svetlobe. Le 1300 ur je neposrednega osončenja, v povprečju le 3,5 ure na dan. Ostalo je razpršena svetloba, ki je za bivanje prav tako ugodna.

Naravna osvetlitev prostorov je seveda najbolj zaželena, a ima dobre in tudi slabe strani.

Ocenjujemo jo glede na: osvetljenost in svetlost, enakomernost, bleščanje, senčnost…

Nanjo vpliva transmisija zasteklitve, površinska odbojnost, barvna oprema prostora, sosednji objekti, senčniki, itd.

Dnevna osvetlitev glede na smer neba, letni čas in uro dneva (kot vpada svetlobe) je predvidljiva, ne pa v celoti. Ker se pri naravni osvetlitvi nivo notranje osvetlitve z globino prostora, vremena, odsevnosti sosednjih objektov, itd, močno spreminja, ocenjujemo primernost dnevne osvetlitve s povprečnim količnikom dnevne svetlobe. Količnik dnevne svetlobe ali Daylight Factor (DF) je merilo kvalitete dnevne naravne osvetlitve. Izračun tega faktorja ni enostaven. Za domačo uporabo je bolj primerna enostavna in približna meritev svetlosti prostorov, ki jo lahko izdelamo sami.

Na površino, npr. delovno mizo, postavimo telefon z Android aplikacijo Lux meter (na voljo je kar nekaj brezplačnih različic) in preko dneva beležimo osvetljenost. Vsaj 60% delovnega časa naj bi preživeli ob naravni osvetljenosti. Primerna osvetljenost je odvisna predvsem od zahtevnosti in vrste dela, ki ga opravljamo. Če želimo doseči ugodno počutje v prostoru, moramo biti pozorni na jakost potrebne osvetlitve, ki jo potrebujemo. Odvisna je od uporabe prostora.

Priporočena povprečna dnevna svetloba po prostorih:
– Shrambe, kurilnice, spalnice, hodniki in stopnišča od 150 – 250 lx,
– Pisarne, kabineti za delo z računalnikom, knjižnice, sejne sobe, dnevne in otroške sobe od 250 -500 lx,
– Čitalnice, učilnice, prostor za ličenje in britje, od 500 – 750 lx,
– Kuhinje, delavnice, šivalnice, utility, delovne površine za zelo detajlna dela od 750 – 2000 lx.

Naravna osvetlitev prispeva k racionalni rabi energije in vpliva na naše počutje. S primerno porazdelitvijo, močjo in kvaliteto svetlobe si zagotovimo ugodno bivalno in delovno okolje. Kjer dnevna osvetlitev ne omogoča stalne in enakomerne razsvetljave, jo moramo nadomestiti z umetno razsvetljavo, zato predvidimo dodatno osvetlitev.

Problem je lahko premalo svetlobe, pa tudi presvetljenost ali bleščanje.

Da se ognemo vsem naštetim nevšečnostim, bodimo pozorni na:
– pravilno razporejenost svetlobe po prostoru, (ozki in dolgi prostori naj imajo okno na daljši stranici),
– velikost okna naj bo vsaj 20% tlorisne površine,
– delovne prostore orientiramo na sever, prostore za rekreacijo in počitek (razen spalnic) pa na jug,
– razporejenost opreme, predvsem v otroških sobah, naj bo dobro premišljena (postelja ne sodi pod okno, pisalna miza – seveda),
– južna in strešna okna imajo obvezno senčila!

Sončna zaščita je potrebna v vseh prostorih orientiranih na jug, jugovzhod in jugozahod. Predvidena naj bo tudi možnost zatemnitve prostorov, ki zahtevajo manjšo osvetlitev. Namestimo lahko zunanjo ali notranjo sončno zaščito (zatemnitvene zavese, screeni, rolete, polkna, žaluzije…), da preprečimo prekomerno segrevanje, presvetljenost, bleščanje, metanje motečih senc v prostor, ipd. Omogoča naj neovirano čiščenje oken.

Premalo svetlobe v globini prostora, pa lahko rešujemo s strešnimi okni, na voljo pa so tudi različne solatube.

Potrebe po ugodno osvetljenem prostoru so fiziološke in psihološke narave. Subjektivno ocenjevanje (glede na doživljanje, čutenje, duševno stanje…) sicer ni zanemarljivo, a je težko izmerljivo.

Pripis uredništva: Monika Cvirn je arhitektka v podjetju Atelje-Ambienta.

1 komentar

  1. Strašno so me motile tiste neonke nad glavami v pisarnah;
    prosila sem za pantografsko svetilko in utemeljila, pa …

Comments are closed.