Rojstni kraj Celjskih grofov
Nekaj kilometrov iz Šempetra proti Preserju zavijemo na lokalno cesto proti hribovju na zahodu in preko Braslovč prispemo do podnožja grebena, ki ga prekrivajo grajske ruševine. Prišli smo do rojstnega kraja Celjskih grofov.
Prevozno sredstvo je najboljše pustiti ob ustju ozke doline pod grebenom, v bližini počitniške hišice, kjer kar ne moremo mimo čudovito oblikovanega vodnega vrta. Dolina se takoj nato zooži v ozko grapo. Čeprav na samem začetku izgleda, da je grad Žovnek na dosegu roke potrebujemo skoraj pol ure, da prispemo do cilja. V trenutku, ko se potok skorajda izgine med kamenjem se gozdna pot obrne za stoosemdeset stopinj in od tu naprej do gradu vodi po samem grebenu.
Znajdemo se pred mogočnimi ruševinami, ki se obnavljajo že od leta 1993 in ruševine spet dobivajo nekdanjo podobo. Prva omemba gradu sega v davno leto 1123, ko se omenja prvi Žovneški graščak. Gebhard I Savinjski, prednik Celjskih. Gre za edino plemiško družino na sedanjem slovenjskem ozemlju, ki bili tu tudi stalno naseljeni. Dinastija je rasla in se krepila, na tej poti so se Žovneški preimenovali v Celjske in svoj vrh in obenem propad dosegli leta 1456 z smrtjo Ulrika II v Beogradu. Od tistih dni je šel grad iz rok v roke dokler ni bil leta 1817 postavljena v dolini nova graščina Žovnek in stari grad opuščen.
Še pred dobrim desetletjem je eden najstarejših gradov v Sloveniji kazal kaj klavrno podobo. Po dolgih letih obnove, ki naj bi se končala tako, da bo dobila podobo obnovljene grajske ruševina, pa spet dobiva nekdanjo obliko. Žovneški grad je sestavljen iz osnovne grajske stavbe, ki jo je tvoril trinadstropni stanovanjski del, obrambni stolp v severozahodnem delu, dva okrogla vogalna stolpa, pravokotni vhodni stolp z dvižnim mostom, zunanje obzidje na južni strani, sredi stanovanjskega dela pa še manjše arkadno dvorišče.
Prav posebej impozanten je sam vhod v grad, ki pelje skozi 100 metrov dolgo predgradje, ki je razdeljeno na tri dele, ki sta jih med seboj ločila dva mostova in okoli 9 metrov široki obrambni jarki. Navkljub dejstvu, da je bilo pri obnovi že marsikaj storjenega, veliko dela še ostaja. Potrebno je kar nekaj previdnosti, da se po stezah sprehodimo po grajskih ruševinah. Najlepši razgled nas čaka na najvišji točki, kjer se pod nami odpre na eni strani pogled na grad, na drugi strani pa na širno ravnino spodaj na ravnici, kjer pogled pritegne precej veliko, sicer umetno Žovneško jezero.
Obisk gradu je obisk rojstnega kraja Celjskih grofov. Plemiške rodbine, ki je v marsičem oblikovala slovensko zgodovino v poznem srednjem veku. Za dodatne informacije je na razpolago tudi Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče na tel. Številki 03 5709-058
