Narava in pokrajina (foto): Željnske jame

0
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Janez Mihovec – Željnske jame – zbirka naravnih mostov

Pravljična zbirka naravnih mostov

V Kočevju zavijemo proti severu in po nekaj kilometrih na levi strani opazimo precej veliko Rudniško jezero. Jezero je ostanek nekdanjega dnevnega rudnika premoga. V devetnajstem stoletju so premog izkopali. Nastalo kotanjo je zalila voda in nastalo je jezero. Pot nadaljujemo še dober kilometer naprej in se v naselju Željne ustavimo pred lovskim domom.

Tik poleg zgradbe se preko skalovja začne dvigati izhojena pot. Precej zahtevna je zato pazljivo. Nad domom se poravna in preko zaraščenih travnikov se spustimo v gost gozd. Po nekaj sto metrih je razcep in tu zavijemo na desno. Pot se stalno spušča in na dnu se najdemo na travniku. Na levi že opazimo prvi naravni most Željnskih jam. Informativna tabla nas pouči, da so bile jame naseljene že od paleolitika do železne dobe. Pravzaprav so v njih še pred desetletji živeli Cigani, tako da je prva in najlažje dosegljiva po njih dobila tudi svoje ime. Arheologi so dolga desetletja izkopavali v jamah in našli nešteto sledov preteklih časov. Pot naprej v jame je prav nekaj posebnega. Jame leže tik pod zemeljsko površino in tako je strop jam tako tanek, da se je na večih mestih udrl. Za obisk jam je dobro imeti tudi baterijsko svetilko. Tako za vsak slučaj, saj v tistem trenutku, ko postane temno na drugi strani opazimo že svetlobo naslednje odprtine v stropu. Prav nenavadno doživetje.

Za običajne obiskovalce se pot konča v veliki dvorani, v katero skozi odprtine v stropu  padajo prameni svetlobe. Naprej žal ne gre. Rudniški potok iz nekdanjega rudnika in današnjega jezera prinaša mulj, tako da je naslednji kilometer rovov izredno težko prehoden. Vode Rudniškega potoka se pod Kočevskih Rogom odtečejo proti Podturnu, kjer se pojavi kot potok Radeščica. Ta pa se potem kot pritok izlije v Krko.

Ostane nam še povratek. Tik pred prvim naravnim mostom zavijemo na levo in krožna pot nas popelje preko naravnega mostu. Tako doživimo še izredno redko doživetje, da se sprehodimo po kamnitem loku. Pot se nadaljuje po gozdu. Po nekaj sto metrih se priključimo prvemu razcepu in vrnemo nazaj do lovske koče.