Janez Mihovec – Turske sance pri Zelezni kaplji
Petnajsto in šestnajsto stoletje Slovencem ni bilo prizanesljivo. V brezštevilnih valovih so z Balkanskega polotoka prihajali turški vpadi. Pred njimi se je vsak zaščitil kakor je vedel in znal. Poleg utrjenih gradov in protiturških taborov so bili v navadi tudi dolinske zapore. Eno teh najdemo kilometer severno od Železne kaplje v dolini reke Bele.
Moram reči, da mi v samem začetku ni bilo jasno, kakšna je bila funkcija zapore. Turki so navadno prihajali iz juga, a zapora deluje, kot da dolino zapira s severa. Potem pa mi je potegnilo. Pred stoletji je bila dolina Kokre pravzaprav neprehodna, saj reka teče skozi divjo sotesko južno od Jezerskega. Vse prometne povezave so bile s severa. Turki so tako najprej morali vdreti v dolino Drave preko Štajerske v Koroško, nato pa poizkušali izropati samotne kmetije in naselja južno od Celovca in Borovelj. Da bi prebivalci sveta v okolici Obirja to preprečili so postavili dolinsko zaporo.
Še danes zapora
deluje impozantno. Divja dolina je pregrajena z več sto metrov dolgim obzidjem, ki je ojačano še z utrjenimi stolpi. Moram priznati, da sem bil navdušen nad izrednim delom naših prednikov.
