Narava in pokrajina (foto): Svetozar Borojević von Bojna

0

Borojevićev stol med vojno

Prav te dni minevajo 103 leta od konca 1. svetovne vojne. Slovenski vojaki so se bojevali vsepovsod. V Karpatih in Galiciji proti Rusiji, po Srbiji, Črni gori, Albaniji in Grčiji proti Srbiji, Črni gori in antantnim silam pa seveda na Soški fronti proti Italijanom. Cena? Pošastna. 37.000 mrtvih slovenskih vojakov in spomeniki padlim po vseh še tako zakotnih slovenskih pokopališčih.

Soško fronto je zaznamoval predvsem en človek. Svetozar Borojević von Bojna. Rojen je bil leta 1856 v družini krajiških Srbov v Liki in od desetega leta starosti poklicni oficir. Na vseh področjih se je izkazal in leta 1915 je prevzel soški odsek fronte. Zagrizeno je držal vsak centimeter fronte in Italijani so si ob njegovi obrambi temeljito polomili zobe.

Morda je prav on preprečil, da bi vojna vdrla na slovensko ozemlje, ampak se je fronta obdržala na njegovem robu. Vsa njegova prizadevanja so bila na koncu zaman. Konec vojne je prinesel razpad države, kateri je bil zvest. Umaknil se je v Celovec in leta 1920 izdan od vseh umrl. Zvest mu je ostal le odstavljeni cesar Karel I. Stoletje je minilo in danes ima spet sloves, ki mu pripada: Soški lev je odšel v legendo.

Sredi vojne je obiskal najbolj obremenjen odsek fronte med Kostanjevico na Krasu in Cerjem. Vojaki so mu izklesali kamnit sedež v veliki skali. Sedež in bližnji spomenik sta se ohranila do današnjih dni v spomin velikemu feldmaršalu slovanskega rodu.