Zakladnica starodavnih fresk
Visoko v pobočju Velike Planine že od daleč opazimo gručo stavb. Pravi pravcati zaselek sestavljata dve cerkvi in med njima nekdanja mežnarija. Na robu Kamniško-Savinjskih Alp tvorijo enega najlepših znamenitosti Slovenije.
Zapeljati se moramo v Stahovico in ob razcepu cest v dolino Kamniške Bistrice in ceste na Črnivec v pobočje zavije kolovoz. Ves čas se strmo vzpenja in nas vodi na desno. Vzpeti se moramo za dobrih štiristo višinskih metrov tja do nadmorske višine 842 metrov. Uro in pol potrebujemo in cerkvice vidimo že iz precejšne razdalje, saj pot prav na koncu nerodno zavije in naredimo za povrh še precejšen ovinek po sončnih pobočjih. Za ključ moramo zaprositi v nekdanji mežnariji, ki je danes na pol formalen planinski dom. Ključ je tak kot treba: velik in masiven in odpre prav taka vrata cerkve. Ta pa je nekaj posebnega. V stoletjih so jo večkrat prezidali in deluje, kot da bi bila sestavljena iz večih kosov. Manjšo romansko cerkev so pred 500 leti prezidali v dvoladijsko dvoransko stavbo poznogotskega tipa. Cerkveni ladji da prav poseben poudarek vrsta mogočnih stebrov, ki potekajo po sredini. Cerkveni zvonik se ne drži zgradbe ampak je postavljen samostojno nekaj metrov proč.
Ko se nam oči privadijo mraka iz polteme zasijejo podobe. Vsa severna stran cerkvene ladje je pokrita s freskami. Naslikane so bile točno pred 500 leti v letu 1504 in sicer s strani slikarja, ki spada v umetniško bližino Mojstra Kranjskega oltarja. Njegovo točno ime ni znano, pa se je zanj ohranilo ime: Mojster Vid. V monumentalnih razmerah si lahko ogledamo Pohod in Poklon svetih Treh Kraljev. Naslednja podoba pa prikazuje fresko Marije Zavetnice, ki pod svojim plaščem skriva in ščiti ubogo ljudstvo, hudo preizkušano s strani kuge, lakote, kobilic in Turkov. Prav zanimive so podobe srednjeveške pokrajine in ljudi oblečene v oblačila izpred stoletij. Freske so bile pred leti v celoti obnovljene in danes spet sijejo v stari lepoti. Če pa jih pogledamo s strani lahko tudi vidimo, kako konzervatorji rešujejo problem vlage v starodavnem zidovju. Vsakih nekaj deset centimetrov iz zidu gleda drobna cevka, iz katere se izceja vlaga iz zidu. Poleg omenjene cerkve, pa je ogleda vredna še cerkev nekaj deset metrov stran. To je Sveti Peter, ne sicer toliko znan, vendar tudi ona ogleda vredna s svojim bogatim lesenim stropom.
Okoli cerkva strmina pobočja nekoliko popusti. Splača se posedeti na travnikih in užiti pogled na širno Ljubljansko polje in Notranjske gozdove, ki jih prav na koncu označi mogočni Snežnik.
Foto: Janez Mihovec
