Razgleden vrh nad Selško dolino
Nekoč, nekega dne je živelo mlado dekle, pravi starodavna pravljica. Kot se že v pravljicah dogaja je bila tudi ta obdana z neverjetno lepoto. Ko je dozorela jo je oče želel bogato poročiti. Vendar pa so bili to računi brez krčmarja. Prelepa deklica se je odločila, da bo svojo dušo posvetila Bogu. To pa tudi približno ni bilo v skladu z mnenjem njene okolice in snubci so jo še kar obletavali. V obupu zaprosi, da bi ji zrasla brada in želja se ji uresniči. Tako je razočarala vse in v jezi je Kummernis dal kralj križati. Nesrečnica je postala svetnica in postala znana predvsem v nemškem govornem področju.
Vendar pa je Kummernis zašla tudi v naše kraje. Poljanska in Selška dolina sta bili v srednjem veku naseljeni z nemškimi kolonisti. Tako je visoko nad dolino Selške Sore našla mesto tudi cerkev Svetega križa, ki je bila zgrajena daleč nazaj v 15. stoletju.
Malo je verjetno, da bi jo našli kar tako, saj jo iz dna doline ni videti. Med Selcami in Železniki zavijemo na strmo brežine. Ovinkasta cesta nas po nekaj kilometrih pripelje do vasi Kališe visoko nad dolino. Globoko pod nami v temačni dolini se stiskajo Železniki, pred nami pa se kopa v soncu osrednji del Škofjeloškega pogorja.
Iz starodavne vasice je do vrha le še petnajst minut. Cerkvica bi bila težko na lepšem kraju. Za njenim hribom raste v nebo mogočna gmota Jelovice, pod njo pa strma pobočja na katerih leži vas Dražgoše. Proti zahodu kipi v nebo mogočni Ratitovec. Izrazita gora z dvema vrhovoma. Okoli starodavne cerkvice stoji domačija, v bližini pa še nekaj počitniških hišic. Za povrh pa še širni travniki in gozdovi, ki se vlečejo proti vzhodu, proti Mohorju.
Kot rečeno, je bila cerkvica zgrajena že v 15. stoletju, vendar pa je od takrat korenito spremenila svojo podobo. V 18. stoletju so gotsko podobo spremenili v baročno in takšna je ostala do 2. svetovne vojne. V morji vojne je bila na vrhu domobranska postojanka. Lepega dne so partizani napadli utrdbo in v duhu časa pognali v zrak tako postojanko kot cerkev. Konec vojne je cerkev tako pričakala v ruševinah. Potrebno je bilo kar nekaj let, da so ostanke kolikor toliko zaščitili, dokončno pa obnovili šele v osemdesetih letih minulega stoletja. Danes cerkvica spet kaže svojo nekdanjo podobo. Ključ z lepo besedo dobimo v najbližji hiši. Od same cerkvene oprave se je ohranilo nekaj obnovljenih baročnih kipov požganih zlatih oltarjev. Glavna zakladnica pa nas čaka v vhodni lopi. Tu se spet vrnemo k naši Kummernis. Stena nad vhodom je v celoti poslikana s freskami Furlanskih mojstrov. Glavno vlogo v plejadi svetnikov odigra prav sveta Kummernis. Kar pretirano strogo nas pogleda bradata deklica v vojaški opravi in pove svojo tragično zgodbo.
