Potep po Koroški
Koroška za običajnega Slovenca pomeni nekoliko oddaljeno pokrajino. Le poredko nas zanese v te kraje, a vsakič nas dežela preseneti s svojo lepoto. Le manjši del dežele leži v Sloveniji in to je dolina reke Meže. Zapeljemo se torej mimo Raven po dolini. Na naši desni je kopasta gmota Pece, na levi pa Smrekovca, a naša pot nas mimo Mežice vodi še naprej po dolini. Vse dokler že skoraj v zatrepu doline ne pridemo v vas Koprivna. Cesta tu zapusti dno doline in se strmo vzpne po brežini, vse dokler nas popelje na slikovit greben na višini 1073 metrov.
Vendar pa se ni potrebno vso pot prepeljati z avtomobilom, ali kolesom. Iz same vasi nas do grebena popelje tudi popotna steza.
Na samem grebenu pa nas pričaka manjše naselje in z zidom obdana cerkev Svetega Jakoba starejšega. Eden izmed apostolov velja za zavednika delavcev, romarjev in vojakov. Prav tako je pripošnjik za lepo vreme in ugodno žetev. Starodavna gotska cerkev je bila pozidana že v trinajstem stoletju. Vmes je bila tudi večkrat prezidana in nekdaj gotski zvonik, danes krasi čebulasti v baročnem slogu. Koroška je vsekakor gorata pokrajina, cerkev pa je izreden razglednik. Z njenega dvorišča se vidi po celotni deželi. Razgledni greben pa je tudi viden daleč naokoli.
Poleg glavnega oltarja sv. Jakoba, upodobljenega s popotno palico in školjko, sta v cerkvi dva stranska oltarja Materi Božji in oltar sv. Petra. Posebnost je strop poslikan z motivi rožnega venca in človekovih poslednjih reči s starinskimi podnapisi. Tako kot zunanjost in notranjost cerkve, sta bili leta 1986 lepo obnovljeni tudi kapelici s kipoma sv. Jurija in sv. Martina ob vhodu na pokopališče. Sama cerkev je namreč po stari slovenski navadi obdana z vaškim pokopališčem.
Koprivna in njena cerkev ter sama Koroška obiskovalca preseneti s svojo lepoto. Sprehodimo se torej po širnih gozdovih in se po samoti povzpnimo na samoten greben. Oglejmo si slikovit zaselek in starodavno cerkvico s katere dvorišča se odpre razgled po celotni Koroški.
