Nad globoko dolino Dunje Strma peč pomeni skrajni zahodni rob slovenskega narodnega ozemlja. Na severu so to sami grozoviti prepadi, z juga pa se da na 2359 metrov visoko goro povzpeti sorazmerno enostavno.
Zapeljemo se v Trbiž, pa do Rabeljskega jezera, pa v Rabelj in še naprej na Neveljsko sedlo. Nato skrenemo in se po izredno strmi cesti popeljemo na planino Pecol. Nad njo se divje vzpenja Montaž, a mi nadaljujemo proti zahodu.
Najprej prečkamo pobočja, nato ostro zavijemo na desno in se vzpenjamo do izrazite škrbine. Na drugi strani nas dobesedno presenetijo strahoviti prepadi. V škrbini je potrebno zaviti ostro levo in se povzpeti sto metrov po skorajda navpični steni. Plezalni pas je toplo priporočljiv, ker pa ga nisem imel, sem splezal steno kar brez njega. Pametno to sicer ni bilo. Na drugi strani nas pričakajo širni travniki in vrh gore. Na travnikih pa številni kozorogi. V poznem poletju so vsi lepo rejeni in ker se prsk še ni začel, tudi zelo ležerni. Tokrat za spremembo samci. Veliki, mogočni s prav takšnim rogovjem. Ostane le še, da se povzpnemo na vrh in uživamo v razgledu po Zahodnih Julijcih.
