Narava in pokrajina (foto): Snežna jama

0
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Janez Mihovec – Snežna jama – osrednja dvorana

 

SNEŽNA JAMA

 

Lep dan včasih kar vabi da ga preživimo nekje  v naravi. Če nas pot zanese pod vrh Raduhe pa to lahko pomeni tudi kanec prave avanture. Iz doline Savinje nas dolga in ovinkasta cesta pripelje do planine Arte skorajda pod vrhom gore. Od tu je le še nekaj minut do Snežne jame.

 

Njeno odkritje sega v začetek osemdesetih let. Takrat so prizadevni člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda raziskovali globoko vrtačo v bližini. Ta je bila po dolgih desetletjih kot posledica vročih poletij spet enkrat kopna snežne odeje. Odkrili so ozko odprtino, ki je vodila v globino. Povsem nepričakovano se je odprl orjaški, skoraj 1100 metrov rov, ostanek nekdanjega vodnega toka. Sledilo je skorajda desetletje raziskovanja čudovite zakapane jame, skorajda pod vrhom gore. Prav vse je govorilo proti možnosti, da bi bila tu jama, pa vendar se je izkazala za eno največjih znamenitosti Slovenije. Snežna jama je pravi relikt nekdanjih časov, v katerih je bilo podnebje drugačno od današnjega.

 

V začetku devetdesetih let so lahko jamo odprli tudi za turistični ogled. Jamo navadno odprejo šele v začetku junija. V vrtači namreč šele tedaj skopni sneg in odpre vhod v jamo. Že sam spust do vhoda je pravo doživetje. Na razdalji morda petdesetih metrov iz žgoče vročine poletja pademo na le nekaj stopinj Celzija. Spustiti se je treba po ozkih železnih lestvah skorajda petdeset metrov v globino. To pa je čisto drug svet. Od vsepovsod v jamo padajo ledene zavese in pravi ledeni kapniki. Na dnu pa pravo presenečenje. Pravo ledeno jezero v podzemeljski dvorani. In to veliko morda 20 x 30 metrov. Ob strani pa orjaška ledena stena, ki doseže deset metrov v višino.

 

V nadaljevanju razsvetljave ni več in vsak od obiskovalcev dobi pravo karbidovko, da si sveti v temi. Jama je za obiskovalce odprta v dolžini 650 metrov. Na vsej tej razdaljije jama v celoti zakapana. Ker pa tudi v sredini poletja temperatura doseže le nekaj stopinj celzija, pozimi pa seveda zmrzuje, votli kapniki seveda pokajo in razpadajo in vsepovsod so ostanki padlih lepotcev. Jama je v zadnji fazi svojega življenja in prihodnost je mračna. Prijazni in gostobesedni jamarji s kancem ponosa odkriteljev pokažejo vse njene lepote in prav na koncu sledi še pogostitev s šilcem krepkega.

 

Obisk jame traja poldrugo uro in vrnitev nazaj na sonce je podobno vrnitvi na drug svet. Do vrha Raduhe je od tu še uro hoda in tu se odpre pogled na vse vzhodne Savinjsko-Kamniške Alpe.