Iz Doline sedmerih triglavskih jezer se v dolino Save Bohinjke preko Komarče spušča skorajda tisoč metrov visoka stena. Skoraj na dnu iz kraške jame privro iz apnenčastega podzemlja podzemne vode. Ustvarijo 52 metrov visok slap Savica. Ta skozi čas spreminja svojo podobo. Pozimi, po obdobju daljše suše, večji desni curek čisto presahne in vode teko le po levem. Tik pod slapom je skrita še čisto prava elektrarna. Ena prvih v Sloveniji. Deluje še danes, njen osnovni namen pa je bil pogon vojaške železnice med Bohinjsko Bistrico in Ukancem v času 1. svetovne vojne .
Mene osebno pa najbolj fascinira kamnita plošča ob samem dostopu. Posvečena je obisku nadvojvode Janeza v začetku 19. stoletja. Nadvojvoda Janez je bil vsekakor zanimiv človek. Bil je brat avstrijskega cesarja Franca I. Kot mlajši brat ni mogel upati na cesarsko krono, zato se je posvetil vojski in upravljanju države. Kot tak je ostal v spominu naroda v najboljši luči.
Morda še bolj zanimivo je bilo njegovo zasebno življenje. Na dvorno etiketo se je požvigal. Na svojih potovanjih se je (kot nadvojvoda!) zaljubil v hčerko poštnega uslužbenca Anno Plochl in se v zgražanje celotnega dvora po desetletju naprezanj tudi v morgentauskem zakonu tudi poročil. Avstrijskega cesarstva že stoletje ni več, njegovi potomci pa še vedno sodelujejo v življenju Evrope.
