Narava in pokrajina (foto): Ravenska jama

417
Janez Mihovec – Ravenska jama

Hudič je vsega kriv.

V sredini 19. stoletja je kmet v Ravnah, slikoviti vasici visoko nad Cerknim potreboval novo shrambo.  Zanjo je začel kopati v breg ob svoji hiši Le nekajkrat je udaril s krampom, ko se je odprl vhod v podzemeljsko jamo. V svojem praznoverju je temo jame, imel za domovanje samega Luciferja. In to z razlogom. Naslednji dve leti mu je toča stolkla vso letino in iz strahu je zazidal vhod v jamo.

Minilo je sto let in po drugi svetovni vojni so se spet spomnili na zazidan vhod. Jamarski klub Srečko Logar iz Idrije se je lotil raziskovanja. Na začetku ni kazalo najbolje. Ob močnih deževjih je del jame poplavljen in vsepovsod je bilo dosti blata. Vztrajali so in  v najvišji dvorani, čisto na koncu jame so dobili plačilo za trud. Odkrili so pravo zakladnico aragonitnih ježkov. To je kristaliziran apnenec, ki ima odebeljene konice. Iz sten dvorane se iz rjave podlage v vseh smereh, brez vsakega reda in brez upoštevanja fizikalnih zakonitosti poganjajo snežno beli kristali.

Nekatere iglice dosežejo dolžino več kot deset centimetrov in so s svojo neskončno krhkostjo prava paša za oči. Okoli teh ježkov, pa so še dvoranice čudovitih snežno belih kapnikov in jezerc kristalne vode. Lepote toliko, da se je komajda naužiješ.

Prav za vse je »kriv hudič«. Pravzaprav gre njemu in praznoverju gospodarja zasluga, da se je ta čudoviti naravni spomenik obdržal do današnjih dni. Zazidan vhod  je dosegel, da jama ni bila oplenjena in da se je obdržala do časa, ko je bila razglašena za naravni spomenik. Žal pa je jama za javnost, prav zaradi varovanja in občutljivosti že nekaj časa zaprta.

Kakšne posebne opreme ni potrebno imeti, saj preko jame vodijo kovinski mostiči. Ključ od vrat, ki zapirajo vhod, pa najdemo kar pri domačiji, kjer še danes živijo potomci gospodarja, ki je pred stopetdesetimi leti odkril to čudovito jamo.

Ta je res vredna ogleda. Iz Cerknega vodi razgledna cesta mimo ali skozi vasi Trebenče, Poče, Gorje, Zakriž vse do vasi Ravne. Kakih osem kilometrov je dolga in nas popelje skozi samotne kraje, kamor navadno ne zaide noga, oziroma kolo mestnega človeka.