Narava in pokrajina (foto): Pristanišče Krško Naviodvnvm

0
177

Janez Mihovec – Pristanisce Krsko

 

V prvem stoletju pred našim štetjem so se Rimljani dokončno zasidrali v naših krajih. Za razliko od drugih pokrajin Noriškega kraljestva niso zasedli z vojaško silo, ampak so Kelti, ki so uvideli s kom imajo opravka nekako dosegli, da so bili v imperij vključen ni miren način.

Reka Sava je bila od nekdaj važna prometica za povezavo z Balkanom. Pri vasi Drnovo pri Krškem je bilo pomembno križišče, saj se je tu vodna pot razcepila na tisto v dolino Krke in tisto ob reki Savi, ki je šla skozi soteske v Zasavju.

Dandanes je sotočje obeh rek nekaj kilometrov oddaljeno. Nekdaj pa je rimsko mesto Neviodunum stalo brav na obrežju obeh rek.  Rimljani so področje med osvajalno potjo v smeri proti Panoniji poselili leta 35 pr. n. št.  Naselbina je nastala kot vojaška postojanka, kasneje pa je uprava prešla v civilne roke. Leta 70 (n. št.) je cesar Vespazijan Neviodunumu podelil mestne pravice in ga povzdignil v municipij s polnim imenom Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. Njegovemu razvoju je botrovala ugodna geografska lega na poti med Siskom (tedaj Siscia) in Ljubljano (Emona), med katerima sta potekali tako cestna kot rečna trgovska pot. Neviodunum je postal pristanišče in pomembno trgovsko središče. Med arheološkimi izkopaninami so bili najdeni tržni prostori in skladišče, opekarske in lončarske delavnice, kopališče, vodnjaki, stanovanjske stavbe z mozaiki, vodovod, hipokavsti (naprave za ogrevanje prostorov s toplim zrakom) ter številna grobišča. Njihova posebnost so hišaste žare (v obliki hiš, pogosto s petelinom na strehi), ki izpričujejo o vplivu keltskih verovanj.

Prijava

Za komentiranje se prijavite