Narava in pokrajina (foto): Mošnje – arheološka pot

0
201
Vila Rustica podeželska rimska kmetija

Mošnje – slikovita starodavna vas

Savska dolina je dolina presežnikov. Obsežna dolina ima pravzaprav vse. Širne gozdove, rodovitna polja in številne reke. Za povrh pa so na njenih obrobjih stoletja bila obsežna nahajališča železove rude, ki so bila osnova za gospodarski razvoj.

Takšen svet je od nekdaj vabil ljudi k naselitvi in v dolini živimo že tisočletja. Ena najstarejših vasi tega področja so Mošnje. Vasica v neposredni bližini Podvina južno od Radovljice. Oblikovana je bila na robu terase pod katero teče potok Dobruša, ki je nekdaj skrbel za pogon mlinov in žag.

Znamenitost vasi je grad Podvin, ki je bil prvič omenjen davnega leta 1311 kot lastnina gospodov Podvinskih, ki so bili vazali grofov Ortenburških. Večkrat predelana graščina je bila do konca druge svetovne vojne v lasti francoskih knezov Polignac, danes pa je v njej gostinski objekt.

V centru vasi starodavna cerkev svetega Andreja. Prvotna cerkev je stala na tem mestu že v 10. Stoletju. V naslednjih obdobjih so jo večkrat predelali in danes je starodavna gotska stavba prava umetniška zakladnica. Na zunanji steni je impozantna freska svetega Krištofa, znotraj cerkve pa freske Žirovniškega mojstra iz 15. Stoletja. V osemnajstem stoletju pa je freske v cerkveni ladji dopolnil še Fortunat Bergant. Celotno podobo cerkvene ladje pa dopolnjuje še pet slikovitih baročnih oltarjev.

Na nasprotni strani ceste stoji krajevni muzej. V njej sta predstavljeni dve zbirki: zbirka kmečkega orodja in kmetijskih strojev in domačih logov in zbirka, ki zajema dejavnosti v kraju in so zaznamovale razvoj vasi.

Villa rustika – podeželska rimska kmetija

Tista prava znamenitost, ki me je privabila v to prelepo gorenjsko vas, pa se skriva na njenem obrobju. Leta 2006 so na obrobju vasi gradili odsek gorenjske avtoceste. Pri gradnji so v neposredni bližini naleteli na arheološke ostaline. Prav kmalu se je izkazalo, da gre za enkratno najdbo iz časa rimske naselitve območja in sicer villo rustiko. Gre namreč za podeželsko rimsko kmetijo, ki je bila istočasno tudi obcestno tovorno počivališče. V njeni neposredni bližini je arheološka pot, ki nas popelje v dolino potoka Dobruše, kjer je namreč tekla stara rimska cesta proti Koroški. Raziskana poslopja in številne najdbe v njih kažejo, da je naselbina zrasla v 1. stoletju našega štetja ob prihodu Rimljanov v naše kraje in je neprekinjeno obstajala skoraj štiristo let.

Na najdišču je bilo odkritih pet zidanih gospodarskih in bivalnih objektov, ki so bili nekoč povezani v celoto. Glavna poslopja so bila zidana v nadstropje, nekatera so bila ogrevana s talno in zidno centralno kurjavo. Stanovanjski del posesti predstavlja objekt na vzhodu. V tem delu so bile tudi terme, ki jih sestavljajo trije prostori: vroči del kopališča s talnim centralnim ogrevanjem, topli del in mrzli del kopališča. Kopalnico so krasili mozaiki, stene vsaj nekaterih prebivališč pa stenske slikarije.

Drobno gradivo, ki odslikava vsakdanje življenje tedanjega prebivalstva, je silno bogato in izpovedno. Našli so številna pisala, ki verjetno kažejo na obstoj nekega urada, morda lokalni sedež za zbiranje dajatev. Različna orodja kažejo, da je tu moralo delovati kar nekaj obrtnikov, med njimi skoraj gotovo kolar in kovač. Najdenih je bilo sorazmerno veliko novcev, ne manjkajo odlomki nakita, različnih sponk in igel ter številna lončenina in steklovina.

Arheološka pot vodi v dolino potoka Dobruše

Do najdišča nas popelje krajša arheološka pot, ki nas popelje v dolino potoka Dobruše, mimo ribogojnice, pa mimo zanimive kapelice, v kateri je prikazan svetopisemski dogodek, ko Bog z mano hrani Izraelce v puščavi.  Arheološko najdišče je presenetljivo dobro ohranjeno in lahko si le postavimo vprašanje, koliko je še takšnih rimskih kmetij po Sloveniji, saj so jih do današnjega dne odkrili že kakih 200.  Rimska naselbina je propadla v 5. stoletju, v času selitve narodov. Navkljub temu pa so ljudje še vedno živeli v bližini, saj so v vasi našli tudi bizantinski zlatnik iz 6. stoletja.

Prijava

Za komentiranje se prijavite