Narava in pokrajina (foto): Mitoviški slap

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Janez Mihovec – Mitoviski slap

MITOVŠKI SLAP

                   

Najvišji zasavski slap

 

Le malo pod trboveljsko železniško postajo v smeri proti Zagorju je na desni strani tik nad cesto lehnjakov rob. Na poti proti Zagorju vsakemu uide, ker ga lahko vidimo le, če se ozremo nazaj. V obratni smeri je bistveno drugače. Za lehnjakovem robom je globok kotel in tu se nam slap pokaže v najlepši podobi.

 

Mitoviščica izvira nekaj  sto metrov višje nad cesto v pobočju Kuma. Domačini poznajo pripovedko, da je nekoč kmet v Škofji riži oral s parom volov. Mahoma se je pod njima udrla zemlja, pogoltnila živali, ki jih niso videli nikoli več ter jarem izbruhala v Mitoviščici.  Po tej isti pripovedki naj bi Kum stal na treh nogah, vmes pa naj bi bilo jezero. Naj bo pripovedka resnična ali ne, že prav kmalu so vode potoka zajete za vodovod Trbovelj, tako da je slap danes le še senca nekdanje moči.

 

Pod Kosmovo domačijo si voda v lehnjak naredi žleb. Nad glavnim slapom naredi manjši, kakih osem metrov visok slap. Pod njim naredi Mitoviščica nenadoma koleno in zavije v desno, k spodnjemu slapu. Voda drvi še naprej in po nekaj metrih se z lehnjakove police vrže petnajst metrov globoko v kotel. Voda iz tolmuna slapu izteče po strugi, katero prečka most in se po nekaj deset metrih izlije v Savo.

 

Pri Mitovškem slapu  je nenavadno dejstvo, da se potok tik nad slapom obrne na desno, kot da bi se voda hotela v preozki dolini izogniti cesti. Ovinku je kriv kar potok sam. Pred seboj si je naložil lehnjakovo kopico, ki se je izločila iz njegove vode. Mitovščica je tako vklenjena in ne more več teči naravnost proti Savi kot je tekla v geološki zgodovini. Nenavadno je tudi ime slapu. Pri Kosmovi domačiji je bila v davnih časih, ko so še plavili po Savi, ena izmed 15 mitnic, ki so bile razvrščene ob Savi od Zaloga do hrvaške meje, oziroma do Siska. Tovorni splavi in čolni so navzdol po toku pluli sami od sebe. Proti toku pa je šlo težje. Vlekli so jih najprej moški, imenovani »vlačugarji«, kasneje pa voli. Predniki današnjih domačinov so sodelovali pri tem več stoletnem delu. Tako je kmetija Kosmovih dobila tudi domače ime Mitovšek in po mitnici tudi potok, ki teče ob domačiji.

 

Za Mitovški potok si ni treba vzeti veliko časa. Moramo biti le pozorni. Za trenutek se ustavimo na bližnjem parkirišču in občudujmo stvaritev narave.