Janez Mihovec – Marijino brezno
Napočila je jesen in temperature so pošteno padle. Ob večerih ne bo več drobnih senc netopirjev, ki so se tako radi spreletavali okoli luči okoli katerih so letale žuželke. Vedno me je zanimalo kam se ti edini leteči sesalci umaknejo v tem času. Poletna prebivališča kot so cerkveni zvoniki in zapuščene hiše so na dolgi rok premrzle in zato je potrebno najti kaj boljšega. Kraške jame so tisto pravo.
Marijino brezno je kraška jama v bližini Škofje Loke, kjer jih zimsko zavetišče najde na tisoče. Na srečo je jama zaprta z železno mrežo, ki onemogoča vandalizem. Torej netopirji se skozi mrežo lahko spreletijo. Ostali pač ne. Ključ pa ima Jamarsko društvo Škofja Loka. Čeprav je ime jame brezno, ni prehudo. Za začetek se jama spusti za dobrih deset metrov. Mrzlo je in vsepovsod stoje ledeni stalagmiti. Potem pa se jama po prvi dvorani nekoliko dvigne, postane toplo in v nadaljevanju je temperatura konstantna kakih 10 stopinj Celzija. Po dvoranah na stropu prezimuje na tisoče netopirjev zavitih v svoje prhuti in tu čakajo na toplejši del leta, ko se bodo spet prebudili.
