Mangart je plečata, 2679 metrov visoka gora na robu slovenskega narodnostnega ozemlja. Kot taka je prvovrsten cilj za vsakogar, ki rad hodi v hribe.
Vzpon je olajšala 12 kilometrov dolga, precej vratolomna cesta, ki se začne tik pod prelazom Predel in nas popelje skoraj do Mangrtskega sedla, preko 2000 metrov visoko. Cesta je delo Italijanov, ki so leta 1938 utrjevali svojo zahodno mejo. Slaba vest pač. Rapallska pogodba je bila leta 1919 sklenjena v precejšnjo škodo Slovencev in Hrvatov in občutek Italjanov je bil neprijeten, saj je bilo tedaj že vsem jasno, da je vojna pred vrati. Strah pred vojno pa človeka pripravi do gradnje tudi nemogočih stvari.
Osnovni poti na vrh sta dve. Nekoliko bolj enostavna Italijanska ter precej bolj zahtevna Slovenska. Tik pod njuno ločitvijo je širno melišče, kjer so 3. junija 1945 zmagoviti Američani organizirali pravo pravcato smučarsko tekmo. Najverjetneje iz čistega navdušenja, saj je bilo vojne konec in so udeleženci tekme le-to preživeli.
Pred nami je, da si vzamemo prost dan. Popeljemo se po cesti, ki je prava tehnična mojstrovina, pogledamo ostanke plazu, ki je leta 2000 uničil Log pod Mangrtom, pretegnemo si noge v planinski koči in se povzpnemo na eno najlepših slovenskih gora.
