Janez Mihovec – Kuzno znamenje
Danes, v času antibiotikov, si komajda predstavljamo, kako krhko in občutljivo je bilo človeško življenje še pred nekaj stoletji. Na človeka je prežala cela kopica neobvladljivih bolezni. V otroštvu najprej ošpice, mumps, rdečke, otroška paraliza. V času odraslosti venerološke bolezni, tifus in kolera kot posledica nečistega okolje v katerem smo živeli ter tuberkoloza kot posledica slabih življenskih pogojev v času industrijske revolucije.
Morda najbolj strašna pa je bila kuga. Ena izmed 4 apokaliptičnih jezdecev. Virus kuge je živel na bolhah, te na podganah, te pa spet skupaj z ljudmi v kmečkem okolju, kjer smo od nekdaj živeli skupaj z živino. Izogniti se torej bolham je bilo čisto nemogoče.
Najbolj smrtonosna epidemija je v Evropi (in drugod po svetu) potekala okoli leta 1348. Najprej je pobila polovico kitajskega prebivalstva, nato je z Mongoli prišla do Črnega morja in od tu v Evropo. V dobrem letu je prebivalstvo Evrope padlo z 80 na 50 milijonov. Najbolj strašno je bilo to, da je bolezen v Evropi ostala še naprej in so se epidemije ponavljale.
Posledica je bila, da tja do 18. stoletja prebivalstvo sveta pravzaprav niti ni naraščalo. Še v času Napoleona nas je bilo le 1 milijarda. Potem pa je prišlo do spremembe. Prebivalstvo danes skokovito narašča in že nas je 7.5 milijard. S kakšnimi posledicami se bo rast končala pa bomo še videli.
Vsepovsod po Sloveniji je vse polno kužnih znamenj. Le videti jih je treba. Tale je ob Celovški cesti, čisto na robu Ljubljane, skrit v grmovju. Vsak dan se mimo njega pelje na desettisoče vozil. Le videti ga je treba.
