Zimski vzpon na zasavski Triglav (1220 m)
V dnevnih ko zima pritisne s svojo hladno roko v Zasavju ni posebej lepo. Naj mi Zasavci odpuste, ampak v ozki soteski Save ni čisto nič drugega kot senca, mraz in vse polno vlage. Za povrh pa kraji polni ostankov rudarjenja, res niso posebej prijazni za oko. Če k temu prištejemo še orjaški dimnik termoelektrarne, ni druge kot da pobegnemo nekam na sonce.
Kum s svojo višino daleč presega vse vrhove v okolici in kot tak je priljubljena izletniška točka. Pri mostu Trbovlje zavijemo ostro v hrib. Že prav kmalu nas pričaka oznaka za Kum, ki do vrha pokaže debele tri ure. Pot pelje bolj ali manj ob cesti, zato si jo lahko tudi pošteno skrajšamo. Običajno se tako vozilo pusti v vasi Dobovec, tristo višinskih metrov višje. Od tu je do vrha še uro in pol hoje.
Bolj ko se dvigamo, lepši razgled imamo. Sivina industrije ostane nekje spodaj in vse skupaj je vedno lepše. Skozi gozd se povzpnemo se do žalostnih ostankov nekdanjega smučišča Lontovž nato pa spet zavijemo osro na levo. Sledimo smerokazom in pa informativnim tablam, ki nas opozarjajo na naravne znamenitosti in poučujejo, kako se gibati v naravi. Če smo do tu hodili bolj ali manj po senci je s to nesrečo sedaj konec. Zavijemo na sonce in sedaj je vse lepše.
Sedaj do vrha ni več daleč. Najprej visoko nad gozdom vidimo orjaški televizijski stolp, nato pa se odpre še pogled na cerkev Svete Neže in bližnji planinski dom. Televizijski stolp stoji na samem vrhu Kuma, cerkev pa na devet metrov nižjem sosednjem grebenu.
Cerkev svete Neže je prav nekaj posebnega. Stoji na izredno lepem kraju. Ima dva zvonika. Prvi stoji samostojno, drugi pa je vpet v cerkveno ladjo. Le nekaj metrov proč pa kompleks zgradb zaokroži Planinski dom na Kumu. Z njega je razgled daleč naokoli. Vidi se daleč v Posavje na vzhodu in po celotni Dolenjski na jugu. Vse tja do Snežnika v daljavi. Na severu pa se vidi po celotnih Kamniško Savinjski Alpah vse tja do Triglava v Julijcih na eni strani in do Pece na drugi strani.
Prav gotovo je vredno obiskati tudi sam planinski dom. Že ob samem vhodu nas pozdravi lončena krušna peč. Velika jedilnica pa ima čudovit razgled po celotni Dolenjski. Lahko se le povprašamo, kaj bi sploh bilo lepšega, kot poln želodec domače hrane in razgled kot se šika?
Kum stoji namreč na najvišjem delu krajinskega parka, ki obsega širno območje med reko Savo in vrhom. Gre za širno območje poraslo z gozdom in vasicami ter posamičnimi kmetijami. Kot tako je park bogat z živalskim in rastlinskim svetom. Lahko se sprehodimo po širnih gozdovih, najdemo kakšno zanimivo cvetlico, ali pa srečamo lisico, srnjad, ob večerih pa se okoli nas spreletavjo netopirji.
Kakorkoli že, Kum je zelo lep vrh skorajda v središču Slovenije s katerega se odpira pogled po skoraj celotni naši lepi deželici.
Foto: Janez Mihovec
