Narava in pokrajina (foto): Krempa in Krokar

3

Janez Mihovec – Krempa in Krokar

Skozi sedem stoletij je na približno 800 km2 velikem področju Kočevja živela nemška skupnost, ki je štela kakih 12.000 pripadnikov. Potem pa je bilo pozimi 1941-42 vsega konec. Vojna vihra jih je najprej preselila v Posavje, po letu 1945 pa zanje ni bilo več prostora.

Za njimi je ostala kulturna krajina, ki se je v sedmih desetletjih temeljito zarasla. Le tu in tam je pokrajina še ohranjena. Kot v Borovški dolini pri Kočevski reki. Nad dolino se dviga mogočen greben. Skozi pragozd Krempa se povzpnemo na greben in z njega se nam odpre pogled na prepaden svet doline reke Kolpe. Vse skupaj je čisto popolna divjina in prava paša za oči in dušo

3 KOMENTARJI

  1. Kočevarje ni odnesla vojne vihra, ampak so se prostovoljno preselili. Po vojni se niso niti pokušali vrniti, ker se niso imeli kam, svoja posestva so namreč prodali italijanski firmi Emona, ki baje še deluje v Trstu in je poskušala pri denacionalizaciji dobit Kočevsko nazaj .

  2. Kočevarjev ni odnesla vojna vihra, ampak so se prostovoljno preselili. Vrniti se niso imeli kam, ker so svojo zemljo z vasmi vred prodali italijanskemu podjetju Emona, ki baje še sedaj posluje v Trstu in je poskušalo v postopku denacionalizacije dobiti Kočevsko.

  3. Kočevarjev ni odnesla vojna vihra, ampak so se za kolektivni odhod odločili sami. Vrniti se niso imeli kam, ker so svojo zemljo prodali italijanski firmi Emona, ki baje še vedno deluje v Trstu in si je prizadevala, da bi kočevsko dobila nazaj pri deprivatizacijo.

Comments are closed.