Narava in pokrajina (foto): Kobariški Stol

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Janez Mihovec – Kobariski Stol 

Še ne 1700 metrov visoka gora nad Žago zapira dolino Soče. Polovnik na drugi strani jo sili da teče proti zahodu, Kobariški Stol pa jo nato v ostrem zavoju pri Žagi prisili, da se obrne za devetdeset stopinj in zavije proti jugu.

Na to zanimivo goro, znano v času I. svetovne vojne lahko pridemo iz Breginjskega kota nad Kobaridom ali pa iz doline Učje. V dolini Učje tik pred mejnim prehodom zapeljemo na gozdno cesto. Cesta ni bogvekaj in že po nekaj kilometrih se mi je avto čisto preveč smilil. Zato sem se odpravil naprej kar peš. Cesta vodi po gostem gozdu, se sprehodi preko samotne planine in konča na vršnem grebenu.

Na njem je treba ostro zaviti desno in nato po grebenu nadaljevati še uro do vrha, kjer nas pričaka grda antena mobilne telefonije. Zato pa je razgled po Furlaniji in Kaninskem pogorju toliko lepši. Med I. svetovno vojno je bilo to neposredno zaledje fronte. Italijanska vojska jo je iztrgala avstrijski in od tu naprej poizkušala po dolini Soče in Koritnice prodreti na Koroško. V ta namen so naredili prej pričujočo cesto in še eno, vratolomno iz Breginjskega kota preko južnih pobočij. Brez kakršnega koli efekta. Prav tu, na odseku med Kobariškem Stolom in Matajurjem je prodrla 24. oktobra 1917 nemško-avstrijska vojska v bitki imenovani Čudež pri Kobaridu preko gora vse do Piave. Prav v teh krajih je enega izmed največjih dosežkov svoje vojaške kariere dosegel takrat še mladi Rommel, ki je bil eden izmed najbolj zaslužnih za preboj preko gora v nižine Furlanije.