Narava in pokrajina (foto): Kluže

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Janez Mihovec – Trdnjava Kluze

 

Stara legenda pravi, da so leta 1797 francoski vojaki iz Italije vdrli v Posočje in poizkušali prodreti v notranjost Avstrijskega cesarstva. Avstrijska vojska se je branila v soteski Koritnice, nekaj višje od Bovca, ki se je takrat imeloval Flitsch. Premoč Napoleonove vojske je bila očitna. Avstrijski vojaki so ugotovili, da trdnjave Kluže ne bodo mogli ubraniti. Podrli so most čez Koritnico in se umaknili. Samozavestna francoska vojska je prikorala ponoči. Korakali so v zapuščeno trdnjavo, a do nje niso prišli. Šele takrat ko je v več deset metrov globoka korita padel bobnar in se je ritem korakanja zlomil, so se zavedli svoje usodne napake.

Francozi so odšli a Italija je za Avstrijo ostala neprijeten sosed. V letih 1881 – 1882 so zgradili trdnjavo Kluže, tik ob cesti med Bovcem in Logom pod Mangrtom. zgradili kamnito trdnjavo. Zaradi skokovitega razvoja orožja je prav kmalu postala nezadostna zato so nad njo v nedostopnem skalovju Rombona leta 1900 zgradili novo trdnjavo poimenovala po stotniku Hermanu, ki je leta 1807 neuspešno branil Predel pred Francozi. Ob začetku Prve svetovne vojne, oz. vstopu Italije vanjo je bila tudi ta že nezadostna. Italijanska vojska je na betonsko trdnjavo izstrelilo 3840 granat iz doline Rekkolane in jo približno 200 krat tudi zadela. Avstrijska vojska je spoznala, da je trdnjava neubranljiva in so jo zato izpraznili. Dandanes trdnjave delita različno usodo. Spodnja trdnjava je spremenjena v muzej in kulturni prostor, gornja pa je prepuščena propadu.  Obe skupaj, skupaj s trdnjavami na Predelu pa tvorijo prave spomenike vojaške zgodovine.