Narava in pokrajina (foto): Kartuzija Žiče

0
252
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Janez Mihovec – Kartuzija Zice

Leta 1160 je štajerski mejni grof Otokar III Štajerski ustanovil samostan, ki je v nadaljevanju prerastel v enega največjih slovenskih samostanov. Gre za prvi samostan kartuzijancev zunaj Francije in Italije.

Ob bivalnih celicah za menihe so leta 1190 zgradili cerkev svetega Janeza Krsnika, zraven pa še obzidje samostana. To je današnjo podobo dobilo v 16. Stoletju, ko je obzidje služilo svojemu namenu, saj so ga neprestano ogrožali turški vpadi. Ena izmed največjih dragotin karutzije je bila za ta čas izredno velika knjižnica, ki je vsebovala kar 2000 rokopisov. Vpliv kartuzije je tako segal daleč preko meja današnje Slovenije.

Bleščeči časi so se končali v letu 1782, ko je bil v času Jožefinskih reform samostan ukinjen. Menihi so se razkropili, orjaška zgradba, pa je bila prepuščena propadu. Zemljišče je kupil knez Wiand von Windisgratz, ki so vse do konca 2. Svetovne vojne vzdrževali tri ribnike in bližnjo steklarno.  Tako velikega kompleksa se ne za izbrisati z zemeljskega površja kar tako in zato so še danes impozantni številni ostanki nekdanjega kompleksa.

Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša izmed razvalin velika redovna cerkev Svetega Janeza Krstnika njej pa se je poimenovala celotna dolina. Cerkev je bila po redovnih pravilih dolga enoladijska stavba z ravnim vzhodnim zaključkom, od leta 1321 z letnerjem na dva dela razdeljenem prezbiterijem na tistega za menihe in drugega za brate konverze. Ali je bila cerkev že v romaniki obokana se ne ve, ker so jo v prvi petini 15. stoletja gotizirali  in povišali, na novo ostrešili in jo opremili s strešnim stolpičem). Leta 1640 je dobila nov glavni vhod in pevsko emporo, ob južni steni pa dve kapeli. Delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še Otokarjeva kapela, refektorij, kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del križnega hodnika in poznogotska kapela Vseh svetnikov, v katero so pokopavali priorje, obnovljen je zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo. V letu 2015 je Žična kartuzija, ki se s strani države zlagoma obnavlja pridobila status kulturnega spomenika državne kategorije 1. Razreda.

Prijava

Za komentiranje se prijavite