Narava in pokrajina (foto): Igla

0

Janez Mihovec, Igla

Igla je  med Lučami in Solčavo, v najožjem delu soteske, ki jo je Savinja vrezala med strma pobočja Raduhe in Dleskovške planote.

Štirideset metrov visok skalnat obelisk loči od matične stene dva metra široka razpoka, ki spominja na šivankino uho. Skozi to špranjo je vse do leta 1894, ko so ob rečni strugi zgradili cesto, vodila edina pešpot do Solčave.

O nastanku Igle govori stara legenda. Po tej legendi naj bi v dolini živela ajdovska deklica, ki je bila tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na Veži in v reki Savinji prala perilo. Ko je nekega dne šivala srajco, se ji je v grobem platnu zlomila igla. Deklica se je razjezila in iglo vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg in tam ostala do danes. Mogočni skalni samotar je od leta 1948 zavarovan kot naravna znamenitost.

Iglo lahko krožno obhodimo (15 min) in si pod njo ogledamo še Presihajoči studenec, ki je vklenjen v votlinico tik ob glavni cesti.  Ob sušnih dobah je to prazen bazen, v deževnih pa običajen studenec. Nekje vmes pa presihajoč tok, ki se hrani iz podzemne votline in se po cevi, ki deluje kot natega, prazni na površino.