Narava in pokrajina (foto): Idrijska kamšt

Janez Mihovec – Kamst

Že davnega leta 1492 so v Idriji odkrili živo srebro in potem se je kraj spremenil za vedno. V mestu je zrasel eden največjih svetovnih rudnikov in deloval do 70-tih let 20. stoletja.

Praktično vsi rudniki se ob svojem razvoju prej ali slej srečajo s problemom podtalnice. Živo srebro, ki so ga stoletja uporabljali za pridobivanj zlata je bil vsekakor strateška surovina. Zaradi tega je bilo potrebno storiti karkoli, da bi se problem vode v rudniku razrešil.

Konec 18. stoletja so v Idriji to storili na megalomanski način. 3.5 kilometra nad rudnikom so Idrijco zajezili. Precejšni del vode so speljali v rake. Danes je to betonski žleb, ki vodo nad rečno strugo pripelje do rudnika. Tako so dobili ustrezno višinsko razliko. Ob rudniku so zgradili posebno zgradbo in v njej postavili 13.6 metrov visoko črpalno kolo. 75 metrov dolgo vodoravno spajalno drogovje je svojo silo prenašalo na navpično leseno drogovje, ki je 400 litrov vode črpalo iz neverjetne globine 283 metrov. Brez posebnih težav je črpalka delovala 156 let in je prvovrstni tehniški spomenik.

Kako velika je črpalka je od daleč brez pomena razpravljati. Šele takrat ko človek stopi do mogočnega črpalnega kolesa, si lahko predstavlja neverjeten trud naših prednikov.