Narava in pokrajina (foto): Gauge

2
191

Janez Mihovec – Gauge

Nenavadna zgradba namenjena zastraševanju

Vreme zunaj res ne vzbuja posebnega veselja, pa enkrat za spremembo nekoliko bolj morbiden spomenik.

Dolina gornjega toka Drete je čisto drugačna od velikega mesta Ljubljane. Poletne vročine, ki tako rada zajame prestolnico sredi gozdov, praktično ni čutiti. Zato so ljubljanski škofje Gornji grad že pred stoletjem imeli tu svojo poletno rezidenco. V letih med 1752-56 so tu zgradili mogočno baročno cerkev, ki je bistveno prevelika za kraj, ki ima danes le kakih 500 prebivalcev. Mogočna stavba je še danes pomnik nekdanjih mogočnih časov.

Glavna cesta zapusti tok reke Drete in zavije na levo v goste gozdove proti Radmirju. Nekoliko nižje od prevala, ki loči porečje Drete in Savinje stoji ena izmed najbolj zanimivih zgradb v Sloveniji.

Kljub svoji pobožnosti so škofje imeli precej čuta tudi za vsakdanje življenje. Njihov moto je bil vedno red, delo in disciplina zato niso nikdar prav posebej marali motečih dejavnikov, ki so motili ustaljen način življenja. Ljudje smo nekoliko posebna bitja. Stvari najbolje razumemo, če nam je na voljo vizualni način prepričevanja.

Tako so pred stoletje kakih pet minut stran od glavne ceste sredi gozda zgradili Gauge. To niso čisto nič drugega kot vislice, namenjene dokončni prevzgoji kriminalcev. Od glavne ceste se vzpnemo po zložnem pobočju. Gauge stoje na manjšem gričku. Sestavljene so iz treh stebrov, v obliki črke L. Stebri so visoki po šest metrov in med seboj povezani z lesenimi drogovi.

Škofje so nekdaj imeli v rokah tudi krvno sodstvo. Vendar pa kaže, da je sama zgradba dobro služila svojemu osnovnemu namenu. Na njih dejansko ni bil nihče obešen. Zadosti je bil le simbolni pomen zgradbe in opozorilo motečim elementov.

 

2 KOMENTARJI

  1. Stavek pove, da so nekdaj ti škofje imeli pravico da so sodili za delikte, za katere je bila zagrožena smrtna kazen. Običajno so to pravico imeli samo višji vladarji -knezi, kralji ali cesar, ki so to pravico lahko delegirali pomembnim osebnostim na nižji ravni, kot na primer ljubljanskim škofom. Ti so ob ustanovitvi škofije dobili rezidenco v Gornjem Gradu in tudi to pravico. Kako je prišlo do tega, piše Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske.

Prijava

Za komentiranje se prijavite